Jedro

Sodišče bi moralo za vsakega tožnika posebej ugotavljati utemeljenost njegovega zahtevka, ni pa bi bilo potrebno za vsakega posebej odmeriti sodno takso, odvisno od višine njegovega zahtevka, glede na 20. člen ZST-1, ko se vrednosti več spornih predmetov (tudi če gre za več tožnikov) seštejejo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog opr. št. P 924/2011-I z dne 4. 4. 2013 za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku 4.875,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitev pravil postopka. Predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in v celoti ugodi ugovoru tožeče stranke, podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je sodišče napačno odmerilo enotno sodno takso, saj je spregledalo, da je tožnikov 150 in gre dejansko za 150 različnih tožb. Tožniki niso v razmerju solidarnih upnikov in bi moralo sodišče za vsakega posebej ugotavljati utemeljenost zahtevka, zato pa za vsakega posebej odmeriti sodno takso. Opozarja na stališče Vrhovnega sodišča RS iz sklepa III Ips 64/2011 z dne 13. 9. 2011. Vsak od tožnikov se mora imeti možnost odločiti, ali bo sodno takso plačal ali ne, to pa ni možno, v kolikor ni jasno, kolikšna je taksna obveznost vsakega od posameznikov. Po prepričanju tožeče stranke je Zakon o sodnih taksah v neskladju s pravico do sodnega varstva, kakor tudi s pravico do pritožbe , pravico do poštenega sojenja in sprememba Zakona o sodnih taksah prav tako nedopustno posega v ustavne pravice tožeče stranke. Zaveda se, da Ustava izrednega pravnega sredstva ne zagotavlja, opozarja pa na ustaljeno sodno presojo, ki pravi, da iz pravice do učinkovitega sodnega varstva izhaja, da mora biti v primeru, ko zakon določno pravno sredstvo dopusti, stranki zagotovljeno, da to pravno sredstvo tudi učinkovito uveljavi. Omejitev pravice do sodnega varstva je dopustna le, če je v skladu z načelom sorazmernosti, v primeru, ko je sodna taksa določena v takšni višini, da lahko odvrača od sodnega varstva pravic, je pravica do sodnega varstva nesorazmerno omejena. Tožeča stranka se sklicuje še na pravico dostopa do sodišča kot elementa pravice do poštenega sojenja, kot jo zagotavlja 6. člen EKČP in opozarja še na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Sodna taksa v višini, kakršna se zahteva za konkreten postopek, za primer umika tožbe tožeči stranki predstavlja preveliko breme, ne upošteva dodatnih kriterijev, na katere opozarja Evropsko sodišče za človekove pravice. Kršena je pravica do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP. ZST-1 tako stranko spodbuja, da ne uveljavlja svojih ustavnih pravic. Predlaga, da pritožbeno sodišče odloči tako, kot je predlagano. Ni sporno, da je potrebno izdati nov plačilni nalog, s katerim bo vsakemu od 150 tožnikov glede na višino njegovega zahtevka zoper toženo stranko sodišče odmerilo sodno takso, ki jo je posameznik dolžan poravnati.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožeča stranka pravilno navaja, da tožniki niso v razmerju solidarnih upnikov, ampak so formalni sosporniki (2. točka 1. odstavka 191. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Vendar pa to ne pomeni, da se taksa odmerja vsakemu posebej. Za odmero sodne takse v takšnem primeru je odločilen 20. člen Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki določa, da se pri odmeri sodne takse v istem postopku na isti stopnji vrednosti več spornih predmetov seštejejo, razen če zakon ne določa drugače. Izjema je določena v 2. odstavku 20. člena ZST-1 le za primer zakonskih sporov in sporov iz razmerij med starši in otroki, ne pa tudi za primer, kot je konkretni. Tožniki so vložili eno, skupno tožbo in ni res, da gre za 150 tožb. Drži, sicer, da bi moralo sodišče za vsakega tožnika posebej ugotavljati utemeljenost njegovega zahtevka, ne pa tudi, da bi bilo potrebno za vsakega posebej odmeriti sodno takso, odvisno od višine njegovega zahtevka, glede na že prej navedeni 20. člen ZST-1, ko se vrednosti več spornih predmetov (tudi če gre za več tožnikov) seštejejo. Sodno takso je torej sodišče prve stopnje pravilno odmerilo, upoštevaje seštevek vrednosti vseh spornih predmetov.

5. Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo tudi do trditev tožeče stranke v zvezi z omejitvijo pravice do sodnega varstva in zatrjevanih neskladij in kršitev ustavnih pravic, kar tožeča stranka ponovno izpostavlja v pritožbi in se sodišče druge stopnje na razloge sodišča prve stopnje, v izogib ponavljanju, sklicuje, enako velja tudi v zvezi z odgovorom na citirano odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 64/2011. Glede na to, da je predmetni postopek že pravnomočno zaključen, plačilo takse ne more vplivati na pravico stranke do sodnega varstva, pravico do izrednega pravnega sredstva in pravico do poštenega sojenja. V konkretni zadevi so se tožniki odločili, da bodo vložili eno tožbo, glede na jasna določila ZST-1 so se morali zavedati tudi, kako bo potrebno plačati sodno takso, ki je, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, nenazadnje bistveno nižja, kot pa bi znašal seštevek, če bi sodišče sledilo predlogu tožeče stranke in posameznemu tožniku, glede na višino zahtevka, odmerilo sodno takso posebej (skupno bi to znašalo 21.665,00 EUR). Lahko bi se odločili tudi za vlaganje posameznih tožb, v tem primeru bi bila taksa odmerjena tako, kot predlagajo v pritožbi in tudi iz tega razloga ni mogoče govoriti o zatrjevanih kršitvah ustavnih pravic niti o omejevanju pravice dostopa do sodišča. 6. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

7. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).