Jedro

Polovičen uspeh vsake od pravdnih strank v primeru, ko stroški strank po višini niso primerljivi, ne more imeti za posledico odločitev, naj vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem stroškovnem delu (III. točka izreka) spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 1.575,64 EUR v roku petnajst dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 183,00 EUR v roku petnajst dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku petnajst dni plačati znesek v višini 18.725,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 4. 2021 dalje (točka I izreka), višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo (točka II izreka). Obenem je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške tega postopka (točka III izreka).

2. Tožena stranka se pravočasno pritožuje zoper odločitev v stroškovnem delu (točka III izreka) zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo sklepa o stroških v njeno korist. Obenem priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Stroškovni izrek izpodbijane odločbe temelji na določbi drugega odstavka 154. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je tožeča stranka zahtevala plačilo 39.800,00 EUR, uspela pa je z 18.725,25 EUR, kar predstavlja 47 %. V preostalem delu je uspela tožena stranka. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je uspeh strank približno polovičen, obe stranki pa sta nosili tudi stroške izvedenca, zato vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

6. Pritožnica navaja, da prvostopenjsko sodišče ni v celoti upoštevalo vseh okoliščin primera, saj je imela tožnica bistveno višje stroške postopka (zaradi odvetniških stroškov in sodne takse), kot pa toženka. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem pritožnice, da polovičen uspeh vsake od pravdnih strank v primeru, ko stroški strank po višini niso primerljivi, ne more imeti za posledico odločitev, naj vsaka stranka krije svoje pravdne stroške (tako tudi VSL sklep II Cp 1391/2020). Pritožbeno sodišče je sledilo pritožnici, da tožničini odvetniški stroški znašajo 2.570,78 EUR, pri čemer so upoštevani zgolj potrebni stroški (prvi odstavek 155. člena ZPP). Odmera je razvidna iz stroškovnika v spisu, priloženega zapisniku o zadnjem naroku za glavno obravnavo. Sodne takse znašajo 873,00 EUR, izvedenina pa 496,59 EUR (pritožnica spregleda, da je bil preveč plačan predujem v znesku 103,41 EUR dne 14. 12. 2022 vrnjen tožeči stranki, enako tudi toženi stranki). Stroški tožeče stranke tako skupaj znašajo 3.940,37 EUR. 47 % navedenega zneska pa znaša 1.851,97 EUR. Stroški tožene stranke pa predstavljajo seštevek stroškov prihoda na narok (dvakrat po 2.40 EUR za avtobus LPP), materialnih stroškov v višini 20,00 EUR in 496,58 EUR stroškov za izvedenino). Tako odmerjeni pravdni stroški znašajo 521,38 EUR. 53 % navedenega zneska je 276,33 EUR. Pritožbeno sodišče je glede na uspeh v postopku tako ugotovilo, da je tožnica upravičena do pravdnih stroškov v višini 1.851,97 EUR, toženka pa v višini 276,33 EUR. Po pobotanju mora toženka tako povrniti tožniku 1.575,64 EUR stroškov postopka.

7. Zaradi zmotne uporabe določbe drugega odstavka 154. člena ZPP je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in sodbo v stroškovnem delu spremenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

8. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu drugega odstavka 165. člena in drugega odstavka 154. člena ZPP. Tožena stranka mora tožeči stranki kriti njene pritožbene stroške glede na vrednost, s katero je uspela, in sicer nagrado za pritožbo 250 točk po Odvetniški tarifi, pavšalne stroške po 11. členu Odvetniške tarife in 22 % DDV. Tako odmerjeni pritožbeni stroški znašajo 183,00 EUR. V primeru plačilne zamude je tožeča stranka upravičena do zakonskih zamudnih obresti za čas zamude.