Jedro

Iz izpodbijane odločbe niso razvidni razlogi, iz katerih bi izhajalo, da je izpolnjen vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP, zato preizkus njene materialne zakonitosti ni mogoč, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 285/2024 z dne 20. 3. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Novem mestu (v nadaljevanju organ za brezplačno pravno pomoč) je prosilcu A. A. dodelil redno brezplačno pravno pomoč v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi s sestavo in vložitvijo predloga za dopustitev revizije ter revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1115/2023 z dne 21. 2. 2024, in sicer od 14. 3. 2014 dalje ter za izvajanje brezplačne pravne pomoči določil Odvetniško družbo B. V obrazložitvi je navedel, da prosilec glede na svoj materialni položaj in materialni položaj svoje družine izpolnjuje pogoje iz 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ter da izpolnjuje tudi vsebinski pogoj za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP.

2. Tožnik v tožbi navaja, da odločitev organa v delu, ki se nanaša na dodelitev BPP za revizijo, ni pravilna in ne zasleduje namena BPP. Pri tem se sklicuje na 24. člen ZBPP in sodno prakso tega sodišča, ki po mnenju tožnika organu nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve ter da meje oziroma obseg tega preizkusa predstavlja standard očitnosti, pri čemer očitno pomeni, da je spoznavno na prvi pogled. V konkretnem primeru oviro za dodelitev BPP v postopku za revizijo predstavlja dejstvo, da postopek za revizijo sploh še ni v teku in niti ni gotovo ali sploh bo, saj ne iz prošnje, ne iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da je bilo predlogu za dopustitev revizije že ugodeno. Dodelitev BPP za vložitev revizije je po mnenju tožnika najmanj preuranjena, prosilec pa v tej fazi za revizijo nima izgledov za uspeh. Objektivni zakonski pogoj za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP, v delu, ki se nanaša na revizijo, ni izpolnjen. Toženka bi morala v izpodbijani odločbi utemeljiti, zakaj naj bi v zadevi objektivni pogoj bil izpolnjen, to pa ne izhaja niti iz vloge, niti iz listin v spisu, zato ni mogoč preizkus materialne zakonitosti, to pa je bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP). Obrazložitev bi morala vsebovati vsa pravna odločilna dejstva, kot določa 214. člen ZUP. Poudarja še, da obrazložitev odločbe, s katero je BPP dodeljena, ni namenjena le prosilcu, temveč je treba upoštevati tudi javni interes, kajti sredstva potrebna za izvajanje BPP, se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije. Dodaja tudi, da na podlagi prvega odstavka 11. člena ZBPP lahko prosilec zaprosi za BPP v katerikoli fazi postopka. Prosilec bo tako lahko, ko bo predlogu za dopustitev revizije ugodeno in bo revizija dopuščena, vložil novo prošnjo za BPP in v novi prošnji navedel želeno vrsto, obliko in obseg BPP. Predlaga, da sodišče spremeni 1. točko izreka tako, da zahtevku prosilca za redno brezplačno pravno pomoč delno ugodi in mu dodeli redno brezplačno pravno pomoč v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi s sestavo in vložitvijo predloga za dopustitev revizije, v preostalem obsegu pa zahtevek zavrne kot neutemeljen, oziroma podrejeno izpodbijano odločbo razveljavi in vrne v ponovni postopek.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4. Stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba je utemeljena.

6. Predmet presoje v upravnem sporu je odločba organa, ki je prosilcu dodelil brezplačno pravno pomoč: 1.) za vložitev predloga za dopustitev revizije ter 2.) revizijo, zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 1115/2023 z dne 21. 2. 2024. 7. Tožnik meni, da odločitev organa v delu, ki se nanaša na dodelitev BPP za revizijo ni pravilna in ne zasleduje namena BPP in se pri tem sklicuje na postopkovne določbe postopka revizije in opozarja, da oviro za dodelitev BPP za revizijo predstavlja dejstvo, da postopek za revizijo sploh še ni v teku in niti ni gotovo, ali sploh bo, saj predlogu za dopustitev revizije še ni bilo ugodeno.

8. Sodišče zgolj iz navedenega razloga tožniku ne sledi, saj kolikor prosilec ne bo uspešen s predlogom za dopustitev revizije, ne bo upravičen do revizije in do oškodovanja javnih sredstev ne bo prišlo, zato dvakratno odločanje o zahtevkih, prvič o zahtevku za sestavo in vložitvijo predloga za dopustitev revizije ter nato še o reviziji (kolikor bi bila dopuščena), ne bi bilo niti ekonomično.

9. Glede na navedeno zgoraj pa je zato organ dolžan preizkusiti prošnjo za BPP v zvezi s sestavo in vložitvijo predloga za dopustitev revizije, kot določa prvi odstavek 24. člena ZBPP, da pa prošnje v smislu prvega odstavka 24. člena ZBPP organ ni preizkusil, pa tožnik upravičeno ugovarja.

10. Organ za BPP je odločitev oprl na ugotovitev, da prosilec izpolnjuje vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP. Vendar iz izpodbijane odločbe niso razvidni razlogi, iz katerih bi izhajalo, da je izpolnjen vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP, zato preizkus njene materialne zakonitosti ni mogoč, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). V 24. členu ZBPP je določeno, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in - da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

11. V tretjem odstavku 24. člena ZBPP pa je določeno, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahteve prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

12. Glede na navedeno bi organ, torej kolikor sodišče sledi zaključku, da gre pri postopku revizije za enoten postopek, ki se začne s predlogom za dopustitev revizije in se nadaljuje z revizijo, obrazložiti, da prosilec izpolnjuje vsebinski pogoj za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP že za vložitev predloga za dopustitev revizije, ter tega utemeljiti z razlogi, glede katerih ima prosilec verjetne izglede za uspeh ter z razlogi, glede na katere je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

13. V izpodbijani odločbi pa organ izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP ni utemeljeval v obsegu kot zahteva 24. člen ZBPP ne v zvezi s predlogom za dopustitev revizije ne v zvezi z revizijo. Navedel je le, da prosilec uveljavlja BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije in revizijo na Vrhovno sodišče, da je zadeva za katero prosilec prosi za BPP pomembna za njegov osebni in socialno ekonomski položaj, da ni očitno nerazumna in je v postopku potrebno zastopanje po odvetniku, kar pa ni navedba razlogov, pač pa le navedba zakonskega besedila.

14. Iz navedenega pa izhaja, da organ svojega zaključka o tem, da prosilec izpolnjuje pogoj za BPP po 24. členu ZBPP, ni obrazložil z uporabo prvega in tretjega odstavka tega člena, že v obsegu brezplačne pravne pomoči za vložitev in sestavo predloga za dopustitev revizije, kar pomeni, da sodišče ne more preizkusiti izpolnjevanja pogojev za revizijo.

15. Glede na navedeno v obrazložitvi izpodbijane odločbe dejansko stanje v materialnopravnih bistvenih točkah ni obrazloženo ter se materialne zakonitosti odločbe ne da preizkusiti, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

16. Ker je sodišče spoznalo, da v postopku za izdajo izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila postopka, je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, zadevo pa na podlagi četrtega odstavka in v smislu petega odstavka tega člena vrnilo organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku je organ vezan na stališča sodišča, podana v tej sodbi.