Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za sklepe procesnega vodstva je značilno, da se z njimi odreja vodenje postopka in taki sklepi tudi ne postanejo samostojno materialno pravnomočni. Sodišče nanje ni vezano in jih lahko spremeni. Ker zakon zoper sklepe procesnega vodstva ne dopušča posebne pritožbe, jih je možno izpodbijati le skupaj z odločitvijo o glavni stvari, pri čemer ni pomembno, da je bila stranka o pravici do pritožbe napačno poučena v pravnem pouku prvostopne odločbe, saj takšen pravni pouk stranki ne more podeliti pravice do pritožbe, če ji te pravice ne daje zakon.
Pritožba se zavrže.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je predlagatelj dolžan v roku 30 dni založiti za stroške začasnega zastopnika prvega nasprotnega udeleženca A. J. predujem v višini 750,00 EUR na račun sodišča, za začasnega zastopnika pa je imenovalo I. Š., odvetnika v T. 2. Zoper odločitev o založitvi predujma v višini 750,00 EUR je predlagatelj vložil pravočasno pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da predujem za začasnega zastopnika zniža na 367,20 EUR. Navaja, da so stroški predujma previsoko odmerjeni. Po veljavni odvetniški tarifi znašajo stroški dveh narokov največ 800 točk, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 367,20 EUR.
3. Pritožba ni dovoljena.
4. Izpodbijani sklep je (v celoti) sklep procesnega vodstva v smislu določil 14. in 16. točke prvega odstavka 270. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Za sklepe procesnega vodstva je značilno, da se z njimi odreja vodenje postopka in taki sklepi tudi ne postanejo samostojno materialno pravnomočni. Sodišče nanje ni vezano in jih lahko spremeni. Ker zakon zoper sklepe procesnega vodstva ne dopušča posebne pritožbe, jih je možno izpodbijati le skupaj z odločitvijo o glavni stvari, pri čemer ni pomembno, da je bila stranka o pravici do pritožbe napačno poučena v pravnem pouku prvostopne odločbe (kot je bilo to tudi v konkretnem primeru), saj takšen pravni pouk stranki ne more podeliti pravice do pritožbe, če ji te pravice ne daje zakon.
5. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP).
6. Podrejeno pritožbeno sodišče še dodaja, da določitev višine predujma ni nesorazmerna, saj sodišče prve stopnje pri njeni odmeri ni upoštevalo le udeležbe na dveh narokih, temveč upravičeno tudi verjetna ostala dejanja – odgovor na predlog, pritožbo.