Jedro

Zakon o obligacijskih razmerjih nudi tožeči stranki tako iz naslova jamčevanja za napake, kot tudi garancije upravičenja, ki jih naročnik dela (kupec) lahko izbira po lastni presoji in sicer: odprava napak, znižanje cene, odstop od pogodbe in vselej tudi odškodnina. Glede na okoliščine lahko naročnik odpravi napake tudi sam na stroške izvajalca. Uporaba člena 224 ZIP pride v poštev, ko je naročnik pridobil izvršilni naslov, po katerem mora izvajalec odpraviti napake, pa tega ne stori. V obeh primerih pa nastane na strani naročnika denarna terjatev.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je zavrnilo predlog upnika za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve in sicer s prepovedjo toženi stranki odtujitve ali obremenitve določenih nepremičnin.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materijalnega prava.. V pritožbi utemeljuje verjeten obstoj denarne terjatve in navaja, da je "logično, da bo tožeča stranka ...

prisiljena ravnati v skladu s določilom 224 člena (ZIP)..." in nadalje "tovrstnega zahtevka oz. predloga v sedanji fazi postopka tožeča stranka ne more vložiti, saj škoda oz. višina sredstev, ki so potrebni za sanacijo, doslej tožeči stranki še ni znana." Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijan sklep sodišča prve stopnje je iz navedb in ponujenih dokaznih listin prišel do pravilnih dejanskih in pravnih zaključkov, ki so izraženi v zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe. Glede na pritožbena izvajanja pa je dodati še sledeče. Zakon o obligacijskih razmerjih nudi tožeči stranki tako iz naslova jamčevanja za napake, kot tudi garancije upravičenja, ki jih naročnik dela (kupec) lahko izbira po lastni presoji in sicer: odprava napak, znižanje cene, odstop od pogodbe in vselej tudi odškodnina. Glede na okoliščine lahko naročnik odpravi napake tudi sam na stroške izvajalca. Uporaba člena 224 ZIP pride v poštev, ko je naročnik pridobil izvršilni naslov, po katerem mora izvajalec odpraviti napake, pa tega ne stori. V obeh primerih pa nastane na strani naročnika denarna terjatev.

Tožeča stranka je predlog za izdajo začasne odredbe priključila tožbi s katero je poleg ugotovitvenega zahtevka postavila zahtevek, da mora tožena stranka odpraviti napake - torej je tožnica postavila nedenarni zahtevek. V predlogu utemeljuje verjeten obstoj terjatve "z navedbami v tej tožbi". Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da navedbe v tožbi utemeljujejo zahtevek za odpravo napak, ne pa obstoj denarne terjatve. Pritožnica zmotno meni, da je že toretičen obstoj denarnega zahtevka iz naslova odškodnine, denarnega zahtevka iz člena 224 ZIP, ali zato, ker bi naročnik del sam na stroške izvajalca odpravil napake - zadoščal za ugotovitev verjetnega obstoja terjatve.

Za izkazovanje verjetnega obstoja denarne terjarve bi morala tožeča stranka napovedati takšen zahtevek (in sodišče ob event. izdaji začasne odredbe določiti rok za vložitev tožbe - člen 272/I ZIP), obrazložiti dejanski in pravni temelj ter navesti višino denarne terjatve.