Jedro

V obravnavanem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji za izrek pogojne obsodbe: obtoženec je zlorabil naziv humanitarne organizacije za goljufanje stanovalcev, ki so bili pripravljeni pomagati ljudem v stiski, kar je zelo nemoralno in obsodbe vredno dejanje, ki ga ni mogoče šteti kot družbeno manj nevarno dejanje. Glede na to, da je obtoženec povratnik tudi ni mogoče pričakovati, da bi že samo opozorilo ob zagroženi kazni obtoženca odvrnilo od ponavljanja kaznivih dejanj.

Izrek

Pritožba obtoženega B. A. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Na podlagi 4. odstavka 98. člena ZKP se obtoženec oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke 2. odstavka 95. člena ZKP.

Obrazložitev

Obtožena B. A. in S. T. sta bila z izpodbijano sodbo spoznana za kriva, da sta v sostorilstvu izvršila nadaljevano kaznivo dejanje goljufije po 1. odstavku 171. člena KZ RS v zvezi s členom 22 KZ SFRJ. Obtoženemu B. A. je bila po 1. odstavku 171. člena KZ RS določena kazen štiri mesece zapora, preklicana je bila pogojna obsodba iz pravnomočne sodbe Temeljnega sodišča v x, enote v y., s katero mu je bila za kaznivo dejanje tatvine po 1. odstavku 165. člena KZ RS določena kazen 3 mesece zapora s preizkusno dobo dveh let in nato po določbah o steku izrečena enotna kazen 6 mesecev zapora.

Obtoženemu S. T. pa je bila na podlagi 1. odstavka 171. člena KZ RS določena kazen 6 mesecev zapora in ob upoštevanju kazni treh mesecev zapora iz pogojne obsodbe po pravnomočni sodbi Temeljnega sodišča v x, enote v y. ki je bila preklicana, izrečena enotna kazen 8 mesecev zapora. Obtoženca sta bila po 4. odstavku 98. člena ZKP oproščena plačila stroškov kazenskega postopka.

Proti navedeni sodbi se je pritožil obtoženi B. A. zaradi odločbe o kazni in predlagal, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni in mu izreče pogojno obsodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča druge stopnje niso izpolnjeni zakonski pogoji za izrek pogojne obsodbe (člen 51 KZ SFRJ). Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je obtoženec skupaj s sostorilcem storil nadaljevano kaznivo dejanje goljufije tako, da se je v x in v y. lažno predstavljal z neveljavno izkaznico za aktivista rdečega križa in od stanovalcev pobiral denarne prispevke za begunce. Obtoženca je pri dejanju po naključju zalotil policist, ki je oba storilca poznal kot povratnika in ju prijavil policiji.

Ne glede na to, da si obtoženca z dejanjem nista pridobila večje protipravne premoženjske koristi, pa je že sama zloraba humanitarne organizacije za goljufanje občanov, ki so pokazali pripravljenost pomagati ljudem v stiski, zelo nemoralno in obsodbe vredno dejanje, ki ga nikakor ni mogoče šteti kot družbi manj nevarno dejanje, kar je eden od zakonskih pogojev za izrek pogojne obsodbe. Glede na podatke o obtoženčevem prejšnjem življenju tudi ni mogoče pričakovati, da bi že samo opozorilo ob zagroženi kazni (pogojna obsodba) dovolj vplivala na obtoženca, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj.

Obtoženec je namreč povratnik, od leta 1983 do 1992 je bil štirikrat sodno kaznovan, od tega trikrat za različna kazniva dejanja tatvine.

V vseh primerih so mu bile izrečene pogojne obsodbe, ki pa pri obtožencu očitno niso dosegle pričakovanega prevzgojnega vpliva. S ponovitvijo sedaj obravnavanega kaznivega dejanja v preizkusni dobi je obtoženec razvrednotil pričakovanje sodišča, da ne bo več izvrševal kaznivih dejanj. Zato je sodišče prve stopnje obtožencu za sedaj obravnavano kaznivo dejanje upravičeno izreklo zaporno kazen, glede na sorodnost kaznivih dejanj pa mu je utemeljeno preklicalo tudi uvodoma navedeno pogojno obsodbo. Sodišče prve stopnje je pri izreku kazni upoštevalo tudi obtoženčeve težke družinske in socialne razmere. Zato te okoliščine, na katere pritožnik znova opozarja v pritožbi, ne morejo vplivati na spremembo oziroma izrek milejše kazenske sankcije.

Po navedenem je sodišče druge stopnje obtoženčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Izrek o oprostitvi plačila stroškov pritožbenega postopka temelji na določilih 4. odstavka 98. člena in 101. člena ZKP; obtoženec je bil iz enakih razlogov kot na prvi stopnji oproščen tudi plačila stroškov pritožbenega postopka.

Pravna podlaga za uporabo predpisov bivše SFRJ (ZKP in KZ SFRJ) je podana v 4. členu Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS št. 1/91-I z dne 25.6.l991).