Jedro

Predlog za izdajo začasne odredbe na prepoved odtujitve in obremenitve posameznih nepremičnin je upnik vložil po tistem, ko je bila v zemljiški knjigi pri teh nepremičninah že vpisana zaznamba vrstnega reda v korist družbe A. d. o. o. Upoštevajoč določila 73. člena ZZK-1 pa začasna odredba, tudi če bi postala pravnomočna, po vknjižbi lastninske pravice spornih nepremičnin v korist družbe A. d. o. o. od vknjižbe ne bi mogla imeti več nobenih koristnih učinkov za upnika. Zato predlagana začasna odredba ne more ščititi nobenih upnikovih zahtevkov več.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

II. Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Dosedanji postopek**

1. Upnica je z vlogo z dne 30. 6. 2016 predlagala izdajo začasne odredbe, na podlagi katere naj bi sodišče dolžnici prepovedalo odtujiti ali obremeniti 8 parcel, ki ležijo v k.o. X in so v njeni izključni lasti. S sklepom z dne 14. 7. 2016 (red. št. 5) je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo predlogu in predlagano začasno odredbo izdalo. Parcelne številke so v sklepu natančno specificirane.

2. Proti temu sklepu (o začasni odredbi - red. št. 5) je dolžnica vložila ugovor (red. št. 7). S sklepom z dne 20. 10. 2016 (red. št. 15) je sodišče prve stopnje temu ugovoru ugodilo in sklep o začasni odredbi razveljavilo ter predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo (I. točka izreka). Hkrati je odločilo, da mora upnica povrniti dolžnici stroške postopka v znesku 2.422,23 EUR s pripadki (II. točka izreka).

3. Proti temu sklepu se je upnica pravočasno pritožila (red. št. 17). Višje sodišče v Ljubljani pa je s sklepom I Cpg 129/2017 z dne 22. 3. 2017 (red. št. 23) pritožbi ugodilo, prvostopenjski sklep z dne 20. 10. 2016 (red. št. 15) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. To je storilo izključno iz procesnih razlogov. Presodilo je, da je sodišče prve stopnje dolžnici odvzelo pravico do obrambe.

**Izpodbijana sklepa**

4. V novem postopku je sodišče prve stopnje izdalo dva sklepa. S sklepom z dne 12. 5. 2017 (red. št. 26) je sklep o izdaji začasne odredbe z dne 14. 7. 2016 (red. št. 5) razveljavilo in predlog z izdajo začasne odredbe zavrnilo. S sklepom z dne 22. 5. 2017 (red. št. 28) pa je odločilo, da mora upnica povrniti dolžnici njene stroške postopka v znesku 2.622,23 EUR, če tega ne bo storila v 15 dneh, pa plačati tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

**Pritožbi upnice**

5. Proti sklepoma se je upnica pravočasno pritožila. V obeh pritožbah je uveljavljala vse pritožbene razloge, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena ZPP. V pritožbi proti prvemu sklepu je predlagala, naj pritožbeno sodišče "razveljavi izpodbijani sklep tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi", podrejeno pa, da "izpodbijani sklep spremeni tako, da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje". V pritožbi proti drugemu sklepu pa je predlagala, naj pritožbeno sodišče "razveljavi sklep tako, da se odločitev o stroških pridrži za končno odločbo", podrejeno pa je predlagala, da "sodišče sklep o stroških spremeni tako, da se stroški pravilno odmerijo v višini 1.735,34 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi".

**K odločitvi o pritožbah**

6. Pritožbi nista utemeljeni. Zato ju je pritožbeno sodišče kot taki zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Na posamezne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju. Že na tem mestu pa pritožbeno sodišče poudarja, da takih predlogov, kot jih pritožnica predlaga pritožbenemu sodišču, niti ZIZ niti ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ subsidiarno uporablja v postopku izvršbe in zavarovanja, ne pozna. Nobeden od teh zakonov ne pozna "razveljavitve izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi" niti take "_spremembe_, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje" (primerjaj 365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**Razlogi za zavrnitev pritožbe proti sklepu z dne 12. maja 2017**

8. S tistimi pritožbenimi navedbami proti temu sklepu (red. št. 26), s katerimi pritožnica dopolnjuje razloge za pritožbo proti sklepu z dne 20. 10. 2016 (red. št. 15), se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo, saj je o pritožbi proti temu sklepu že odločeno. Višje sodišče v Ljubljani je ta sklep, kot rečeno, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Zato s temi pritožbenimi navedbami pritožnica ne more doseči drugačne odločitve. Skladno z določilom prvega odstavka 360. člena in prvega odstavka 366. člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ namreč sodišče druge stopnje presodi le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena za _izpodbijani sklep_. Te pritožbene navedbe so npr. navedba (1) o neenakem obravnavanju strank v prvem postopku, (2) da je sodišče prve stopnje prvi izpodbijani sklep pooblaščenki upnice poslalo na napačen pravni naslov, (3) da bi sodišče prve stopnje zagrešeno nepravilnost lahko saniralo z vrnitvijo v prejšnje stanje1, itd. 9. Sodišče prve stopnje je svojo presojo, da je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen, oprlo na ugotovitev, da je bil ta predlog pri sodišču vložen 30. 6. 2016, še pred tem in sicer 24. 6. 2016 pa je bil pri vseh nepremičninah, ki so predmet začasne odredbe, v zemljiški knjigi zaznamovan vrstni red za pridobitev lastninske pravice v korist družbe A. d. o. o. Ugotovilo je, (1) da predstavljata podlago za to zaznambo prodajna pogodba v notarskem zapisu z dne 24. 6. 2016, ki je bila sklenjena med dolžnico kot prodajalko in omenjeno družbo kot kupcem in (2) da je bil zemljiškoknjižni sklep o vpisu lastninske pravice A. d. o. o. pri spornih nepremičninah (Dn 340236/2016, v prilogi A9) izdan dne 12. 10. 2016. V obrazložitvi je pojasnilo, da se takrat, kadar zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo pravice v zaznamovanem vrstnem redu, skladno z določilom drugega odstavka 73. člena ZZK-1 šteje, da so vpisi, ki so začeli učinkovati od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, prenehali učinkovati, ker je nastopil razvezni pogoj. Pri tem je izrecno zapisalo, da je začasna odredba začela učinkovati 21. 7. 2016, zaznamba vrstnega reda pa je učinkovala od 24. 6. 2016. 10. Neizpodbijana je odločilna prvostopenjska ugotovitev, da je zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice v korist družbe A. d. o. o. začela učinkovati 24. 6. 2016 in da se je ta družba vknjižila kot lastnica spornih nepremičnin na podlagi omenjenega pravnomočnega zemljiškoknjižnega sklepa z dne 12. 10. 2016. Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice varuje vrstni red pridobitve te pravice, katere vpis bo predlagan kasneje, s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba (prvi odstavek 68. člena ZZK-1). Predlog za izdajo začasne odredbe na prepoved odtujitve in obremenitve posameznih nepremičnin je upnik vložil 1. 7. 2016, torej po tistem, ko je bila v zemljiški knjigi pri teh nepremičninah že vpisana zaznamba vrstnega reda v korist družbe A. d. o. o. Upoštevajoč določila 73. člena ZZK-1 pa začasna odredba, tudi če bi postala pravnomočna, po vknjižbi lastninske pravice spornih nepremičnin v korist družbe A. d. o. o. od vknjižbe (12. 10. 2016) ne bi mogla imeti več nobenih koristnih učinkov za upnika. Ker je izpodbijani sklep sodišče prve stopnje izdalo 12. 5. 2017, drži presoja sodišča prve stopnje, da predlagana začasna odredba ne more ščititi nobenih upnikovih zahtevkov več.

11. Skladno z določilom četrtega odstavka 273. člena ZIZ izda sodišče v zavarovanje nedenarne terjatve vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. V pritožbi upnica navaja, da je v njenem interesu, da se ugotovi, da je bila predpogodba med upnico in dolžnico tudi po dolžničinem odstopu od predpogodbe še vedno veljavna, da je dolžnica ogoljufala upnico, saj je sklenila navidezno pogodbo z družbo A. d. o. o., ki je bila po oceni upnice antidatirana, da je prav zloraba pravic v tem sporu bistvena in med drugim, da je upnici nastala velika premoženjska škoda, saj so ji z izpolnjevanjem obveznosti po predpogodbi nastali visoki stroški.

12. Če vse pritožbene navedbe o goljufiji dolžnice na račun upnice in o dolžničini zlorabi držijo in ima upnica dokaze zanje, ima na voljo ustrezne postopke, zlasti kazenski postopek.

13. Kakšne zahtevke namerava upnica v zvezi s povzetimi pritožbenimi trditvami uveljavljati proti dolžnici in kako bi predlagana začasna odredba lahko varovala te zahtevke ob dejstvu, da nepremičnin, ki so predmet začasne odredbe, dolžnica nima več v lasti, pa ne pojasni.

14. Na "kratko povzemanje dosedanjih upničinih navedb" pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker s ponavljanjem svojih navedb upnica ne izpodbija pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča. **Razlogi za zavrnitev pritožbe proti sklepu z dne 22. maja 2017**

15. S sklepom z dne 22. 5. 2017 (red. št. 28) je sodišče prve stopnje odločilo, da mora dolžnica upnici povrniti na 2.622,23 EUR odmerjene stroške postopka v 15 dneh, po preteku tega roka pa plačati tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila. Drži pritožbeni očitek, da je ta sklep pomanjkljivo obrazložen. V njem je sodišče prve stopnje zapisalo le, da je dolžniku priznalo stroške skladno z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah po specificiranem stroškovniku, ki obsegajo nagrado odvetnika za sestavo ugovora, zastopanje na naroku, materialne in potne stroške, sodno takso in 22% odvetniške storitve.

16. Ne glede na to lahko vsaka stranka sama presodi pravilnost stroškovne odločitve, saj vsaka stranka sama ve za število pravdnih dejanj, ki so bili opravljeni tekom posameznega postopka. Ob tem je zmotno pritožbeno stališče, da za narok, na katerem ena od strank ni navzoča, druga stranka, če v sporu uspe, ni upravičena do povrnitve stroškov postopka od nasprotne stranke. Pravdni stroški so skladno z določilom prvega odstavka 151. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Po določilu drugega odstavka istega člena obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika in drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade.

17. Iz stroškovnika, ki ga je v spis vložila pooblaščenka dolžnice je razvidno, da je zahtevala za ugovor zoper sklep o zavarovanju (pri vrednosti spornega predmeta 2.000.000,00 EUR, ki ga je v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla pooblaščenka upnice) 3.000 točk, do česar je na podlagi šestega odstavka 27. tarifne številke OT upravičena. Za zastopanje na naroku 4. 10. 2016 (tar. št. 27/8 OT) ji pripada 750 točk, za obravnavno 12. 7. 2016 pa 1.500 točk. Za odsotnost iz pisarne vsakič po eno uro (6. člen Odvetniške tarife) odvetnici pripada dvakrat po 40 točk, na račun materialnih stroškov 55 točk, na račun kilometrine Vrhnika - Ljubljana - Vrhnika pa 37,08 točk. Dolžnica je torej pravilno ovrednotila svoje delo na 5.422,08 točk, kar pa je več, kot ji je priznalo sodišče prve stopnje. Brez pritožbe dolžnice pa v stroškovni del odločitve ni mogoče poseči njej v prid. **K odločitvi o stroških pritožbenega postopka**

18. Ker je upnica v pritožbenem postopku v celoti propadla, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

1 K temu pritožbeno sodišče le dodaja, da je zmotno pritožbeno stališče, da je po zakonu možno absolutno bistveno kršitev določil izvršilnega postopka sanirati z vrnitvijo v prejšnje stanje.