Jedro

Sodišče mora v primerih, ko je preskočena faza izdaje soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, ob izdaji sklepa o izročitvi nepremičnine preveriti tudi, ali je bila prodaja opravljena zakonito.

Višje sodišče ocenjuje, da je strokovna sodelavka ob izdaji sklepa z dne 5. 5. 2021 presodila vse potrebno za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine. Z vložitvijo ugovora pa se je vzpostavila konktradiktornost tega postopka in je tako pritožnik smel uveljavljati tudi razloge v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo izvedene javne dražbe. Take razloge pa presodi sodišče prve stopnje ob izdaji sklepa o ugovoru.

Gre za specifično situacijo, ko sta bila oba prisotna dražitelja tudi predkupna upravičenca. Zato je razumljivo tudi specifično oblikovanje pravil dražbe.

Uveljavljanje drugih napak dražbe je sedaj prepozno, ko se je tudi pritožnik na sami dražbi s pravili strinjal in jim ni ugovarjal. Za take primere, ko si konkurirata dva predkupna upravičenca z raznovrstnima predkupnima pravicama, pa je tudi usklajeno stališče v pravni teoriji, da ima vedno prednost, ko oba predkupna upravičenca ponudita enako ceno in enak rok plačila, predkupni upravičenec z zakonito predkupno pravico.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor pritožnika zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu opr. št. St ... z dne 5. 2. 2021. 2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil upnik – vlagatelj ugovora. Navedel je, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da se mu pri izdaji sklepa o izročitvi nepremičnine ni treba ukvarjati z nepravilnostmi, ki se tičejo poteka javne dražbe, niti ne z vsebino in pomanjkljivostmi sklenjene pogodbe, saj mora preveriti izpolnjenost pogojev za vknjižbo lastninske pravice, za kar je pogoj obstoj veljavnega pravnega temelja za prenos lastninske pravice. Upnik pa je uveljavljal ravno to, da pogoji za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine niso bili podani zaradi očitno nezakonito izvedene javne dražbe. Z bistvenimi okoliščinami se sodišče prve stopnje sploh ni ukvarjalo ne pri izdaji sklepa o izročitvi nepremičnine ne pri izdaji izpodbijanega sklepa. Zavrniti je treba formalistični pristop, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje, ki je še posebej sporen v konkretnem primeru, ko v skladu s šestim odstavkom 341. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP zakonitosti izvedene javne dražbe in sklenjene pogodbe sodišče ni presojalo v sklopu izdaje sklepa o soglasju k pogodbi. Upnik ali druga oseba s pravnim interesom pa mora imeti možnost uveljavljati kršitve prodajnega postopka in nezakonitosti izvedene javne dražbe, saj bi bila v nasprotnem primeru njegova pravica do sodnega varstva povsem izvotljena, kršitev pri izvedbi javne dražbe in oškodovanje upnikov pa sploh ne bi bilo mogoče uveljavljati, kar bi bilo očitno neustavno.

Pravilnosti izvedene javne dražbe pa sodišče nikdar ni preverjalo, o njeni zakonitosti bi se moralo prepričati pred izdajo sklepa o izročitvi. Dražba je bila izvedena očitno nezakonito in v škodo stečajne mase, zato jo je treba razveljaviti in čim prej ponoviti. Nezakonitost javne dražbe pa pomeni, da veljavna podlaga za sklenitev prodajne pogodbe med stečajnim dolžnikom in kupcem ni bila podana, zato je neveljavna (nična) tudi prodajna pogodba, na podlagi katere je naslovno sodišče izdalo izpodbijani sklep. Do zatrjevanih kršitev bi se moralo sodišče prve stopnje konkretno opredeliti. Sodišče prve stopnje pa se je kljub zavzetemu napačnemu stališču še mimogrede, zgolj proforma opredelilo do zatrjevanih kršitev in na začudenje upnika zaključilo, da je bila javna dražba izvedena pravilno in zakonito. Presoja upnikovih argumentov glede nepravilnosti izvedene javne dražbe pa je tako pomanjkljiva in napačna, da jo je mogoče označiti za arbitrarno. Javna dražba je bila že v osnovi izvedena nezakonito, saj v skladu s sodno prakso javna dražba z zniževanjem izklicne cene v primeru obstoja predkupnih upravičencev sploh ni dopustna, obstajata pa dva predkupna upravičenca. Kupec je bil tudi izbran na podlagi zakonsko nepredvidenega in povsem arbitrarnega kriterija, iz zapisnika o javni dražbi pa ni mogoče ugotoviti, ali je sploh bil izbran pravi ponudnik. Obstoj kršitev je prvostopenjsko sodišče v bistvu zaznalo, jih je pa povsem neustrezno upoštevalo. Za izbor kupca je bil uporabljen nedopusten kriterij, iz zapisnika pa ni razvidno, ali je bil izbran pravi ponudnik; tako je javna dražba ne samo nezakonita, pač pa tudi niso izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, saj sploh ni mogoče preveriti, ali je bil kupec pravilno izbran. Tako ni bil v skladu z drugim odstavkom 329. člena ZFPPIPP izbran dražitelj, ki je na dražbi prvi dal ponudbo za ceno v posameznem koraku dražbe, sodišče pa v tem ne vidi nič spornega.

Upoštevan pa je bil povsem nesmiseln in nelogičen kriterij, kdo od dražiteljev je prej plačal varščino. Sodišče se sploh ni opredelilo do ustreznosti in do smiselnosti takšnega kriterija, zavzelo je arbitrarno stališče, da sploh ni važno, po kakšnem kriteriju je bil kupec izbran, temveč da je bil kriterij vnaprej objavljen. Iz zapisnika o javni dražbi tudi ni mogoče ugotoviti, kdo bi moral biti izbran na podlagi kriterijev, ki jih določa ZFPPIPP, torej kdo je v zadnjem koraku prvi dal ponudbo za nakup in zato nikakor ni mogoče ugotoviti, kdo bi moral biti kot kupec izbran. Gre za očitno nezakonit kriterij, uporabljen z namenom, da bo kot kupec izbrana družba A. d.o.o. in ne upnik – pritožnik. Zaradi pomanjkljivega vodenja dražbe pa sploh ni mogoče preveriti, kdo izmed dražiteljev bi moral biti izbran ob pravilnem upoštevanju zakonsko predpisanih pogojev prodaje. Javna dražba je bila tako očitno nezakonita, z njo so se izigrala predpisana pravila postopka prodaje premoženja ter temeljna načela stečajnega postopka. Posledično je tudi prodajna pogodba kot posledica nezakonite javne dražbe in očitno nezakonitih namenov pogodbenih strank v nasprotju z ustavnim redom in moralnimi vrednotami in kot taka nična. Sodišče prve stopnje se do nedvoumno izkazanih kršitev ni ustrezno opredelilo, v zelo skopi obrazložitvi je zavzelo povsem arbitrarno stališče, da je povsem vseeno, kakšen kriterij je bil za izbiro kupca sploh uporabljen. Gre za izigravanje pravil javne dražbe z namenom skleniti prodajno pogodbo, kar neposredno vpliva na veljavnost te pogodbe, sklenjene v nasprotju s kogentnimi pravili in z moralnimi normami. Upniki pa drugega pravnega sredstva sploh nimajo. Izpodbijani sklep je materialnopravno napačen, temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in nima razlogov o odločilnih dejstvih. Gre za kršitve iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi neobrazloženosti izpodbijanega sklepa pa upnik sploh nima možnosti njegove vsebinske presoje in varstva svojih pravic in pravic ostalih upnikov. Te kršitve tako predstavljajo tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril, da sodišče pri izdaji sklepa o izročitvi nepremičnin kupcu presoja le izpolnjenost pogojev, določenih v ZFPPIPP, kar je sodišče tudi preverilo in navedlo v obrazložitvi. Sodišču se tudi ni bilo treba ukvarjati z nepravilnostmi v zvezi s potekom javne dražbe ali vsebino in domnevnimi pomanjkljivostmi sklenjene prodajne pogodbe, saj določbe ZFPPIPP tega ne predvidevajo. Iz zapisnika javne dražbe je razvidno, da sta oba dražitelja sprejela izklicno ceno v višini 34.000,00 EUR in torej podala ponudbo v posameznem koraku dražbe. To je bilo predvideno že v razpisu javne dražbe (2. točka razpisa), ko se je stečajni dolžnik zavezal, da bo sklenil prodajno pogodbo s tistim dražiteljem, ki bo sprejel najvišjo ceno, če jih bo več sprejelo enako ceno, pa s tistim, ki bo ponudil najkrajši rok plačila, oziroma v primeru enakega roka plačila bo uspel tisti, ki je prej plačal varščino. Ta pravila so bila ponovljena tudi na javni dražbi. S tem so se že pred dražbo seznanili vsi potencialni dražitelji, zato ne gre za samovoljno in arbitrarno odločitev upravitelja.

Pravila javne dražbe je vodja dražbe ponovila pred samo izvedbo dražbe, z njimi so se strinjali vsi dražitelji, tudi upnik, kar izhaja iz zapisnika. Takega kriterija pa ZFPPIPP tudi ne prepoveduje. ZFPPIPP tudi ne določa, da se prodaja premoženja na način javne dražbe z zniževanjem izklicne cene v primeru obstoja predkupnih upravičencev ne sme opraviti. Oba dražitelja, ki sta tudi predkupna upravičenca, sta na dražbi izjavila, da bosta pristopila kot dražitelja. Pri javni dražbi z zniževanjem izklicne cene ZFPPIPP ne predvideva zviševanja izklicne cene (upnik je navedel, da mu ni bilo dopuščeno višanje izklicne cene). Zviševanja izklicne cene pa tudi upravitelj ni predvidel in tako tudi ni bilo določeno s sklepom sodišča. Upnik pa bi lahko, če bi bil pripravljen plačati več, izklicno ceno sprejel že prej. Zato ne drži, da je bilo upniku onemogočeno višanje izklicne cene in so bili na ta način oškodovani upniki in stečajna masa. Sodišče prve stopnje pa se je do vsega tega opredelilo. V skladu z drugim odstavkom 331. člena ZFPPIPP sodišče s sklepom o prodaji določi način prodaje, izklicno ceno pri javni dražbi ali izhodiščno pri zavezujočem zbiranju ponudb in znesek varščine. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje 23. 2. 2021 izdalo sklep o prodaji, s katerim je določilo, da se nepremičnine prodajajo na podlagi javne dražbe z zniževanjem izklicne cene. Izklicna cena se določi v višini 52.000,00 EUR, varščina pa v višini 6.000,00 EUR. Ta sklep je postal pravnomočen 12. 3. 2021, saj se zoper njega ni nihče pritožil. To pa nadalje pomeni, da je pravnomočno odločeno o načinu prodaje nepremičnin, ki so se prodajale na sporni javni dražbi z dne 23. 4. 2021. Po pravnomočnosti sklepa o prodaji pa ni več mogoče posegati v sam način prodaje, kot je bil določen s pravnomočnim sklepom. Zato ne sodišče prve stopnje ne višje sodišče ob odločanju o pritožbi, o tem ne more več odločati (enako tudi sklepi VSL Cst 431/2020, Cst 312/2019 z dne 24. 7. 2019, Cst 136/2018 z dne 5. 4. 2018 in Cst 129/2017 z dne 18. 4. 2017). Zato tudi povsem zadostuje ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila prodaja izvedena v skladu z izdanim sklepom o prodaji.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Način prodaje – javna dražba z zniževanjem ponudb – je bil določen že v pravnomočnem sklepu o prodaji nepremičnin. Pritožnik temu načinu dražbe ni nasprotoval in se zoper sklep o prodaji tudi ni pritožil. Zato v tej fazi postopka, ko gre za realizacijo pravnomočnega sklepa o prodaji, morebitnih kršitev v zvezi z določenim načinom prodaje ne more več uveljavljati.

6. V obravnavani zadevi je ocenjena vrednost premoženja, ki je predmet prodajne pogodbe, nižja od 100.000,00 EUR, zato se zanjo ne uporablja 341. člen ZFPPIPP o obvezni izdaji sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe. V takih primerih, ko so predmet prodajne pogodbe nepremičnine, sodišče po plačilu kupnine na predlog upravitelja le izda sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca (drugi odstavek 342. člena ZFPPIPP). Vendar pa mora sodišče v primerih, ko je preskočena faza izdaje soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, ob izdaji sklepa o izročitvi nepremičnine preveriti tudi, ali je bila prodaja opravljena zakonito. Drugačno stališče sodišča prve stopnje je zato napačno (primerjaj sklepe VSL Cst 323/2019 z dne 9. 7. 2019, Cst 431/2020 z dne 13. 10. 2020, po katerem mora sodišče tudi ugotoviti, ali je bila javna dražba izvedena na zakonit način, Cst 643/2016 z dne 11. 10. 2016, po katerem mora sodišče presoditi potek prodaje kot celoto in Cst 323/2019 z dne 9. 7. 2019, po katerem lahko v primeru, ko sodišče ni bilo zavezano izdati sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe, dopustnost presoja pri izdaji sklepa o izročitvi nepremičnin).

7. Vendar pa je sodišče prve stopnje kljub napačnemu stališču, da je bilo ob izdaji izpodbijanega sklepa dolžno presojati samo dejstva v zvezi s samo prodajno pogodbo oziroma dejstvo njene sklenitve in plačila kupnine, pojasnilo tudi svoje stališče o zakonitosti izvedene javne dražbe. Višje sodišče sicer ocenjuje, da je strokovna sodelavka ob izdaji sklepa z dne 5. 5. 2021 presodila vse potrebno za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine. Z vložitvijo ugovora pa se je vzpostavila konktradiktornost tega postopka in je tako pritožnik smel uveljavljati tudi razloge v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo izvedene javne dražbe. Take razloge pa presodi sodišče prve stopnje ob izdaji sklepa o ugovoru.

8. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da ZFPPIPP ne določa, da se mora vsaka javna dražba začeti z višanjem izklicne cene in takšna javna dražba tudi ni bila določena s sklepom sodišča. Te ugotovitve pritožba niti ne napada. Sodišče prve stopnje je tudi pojasnilo, da je upravitelj oba dražitelja seznanil s kriterijem pri isti ponujeni ceni, torej da bo uspel tisti, ki je prvi plačal varščino. Nadalje je sodišče prve stopnje še razložilo, da tako pravilo ni v skladu s pravilom drugega odstavka 329. člena ZFPPIPP, po katerem se pri javni dražbi z zniževanjem izklicne cene stečajni dolžnik zaveže, da bo sklenil prodajno pogodbo s tistim dražiteljem, ki bo na dražbi glede na vrsto javne dražbe prvi dal ponudbo za ceno v posameznem koraku dražbe. Vendar pa vlagatelj ugovora niti ne trdi, da bi on prvi dal ponudbo za ceno 34.000,00 EUR, temveč le, da iz zapisnika to ni razvidno in da je ta podatek prikrit. Iz samega zapisnika pa po ugotovitvah sodišča prve stopnje izhaja, da je bilo ugotovljeno, da oba dražitelja sprejmeta izklicno ceno 34.000,00 EUR in ju je vodja dražbe takoj zatem pozval k ponudbi za rok plačila ter sta oba ponudila „takoj“. Ne glede na to, po katerem kriteriju je bil izbran kupec, pa je bistveno, da so bila vsa pravila znana vnaprej, in ni res, da je bila kršena predkupna pravica vlagatelja ugovora (tudi kupec je predkupni upravičenec), kot tudi ne, da mu je upravitelj preprečil licitiranje ter da je bila javna dražba zrežirana tako, da je na njej uspel kupec A. d.o.o. Zaključilo je z navedbo, da če bi en korak prej vlagatelj ugovora ponudil 35.000,00 EUR, bi bile nepremičnine njegove.

9. Sodišče prve stopnje se je tako izjavilo tudi o pravilnosti in zakonitosti same dražbe, zato pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep ni obrazložen, ni utemeljen. Dejstvo, da se pritožnik z razlogi sodišča prve stopnje ne strinja, pa še ne pomeni neobrazloženosti sklepa. Nenazadnje je pritožnik vložil pritožbo z vsemi potrebnimi razlogi, česar zagotovo ne bi mogel storiti, če bi bil sklep neobrazložen.

10. Višje sodišče ugotavlja, da gre v zadevi za posebno situacijo, ko imata na prodajanih nepremičninah predkupno pravico tako izbrani kupec A. d.o.o., kot tudi pritožnik B. d.o.o. Le ti osebi sta se tudi udeležili javne dražbe.

11. Upravitelj je že v četrtem odstavku 2. točke razpisa javne dražbe (PD 1072) zapisal, da se stečajni dolžnik zaveže, da bo sklenil prodajno pogodbo s tistim dražiteljem, ki bo sprejel najvišjo ceno, če bo več dražiteljev sprejelo enako ceno, pa s tistim, ki bo ponudil najkrajši rok plačila. Če bodo dražitelji sprejeli enako ceno in ponudili enak rok plačila, bo uspel tisti, ki je prej plačal varščino.

12. Iz zapisnika javne dražbe (priloga PD 1088) je razvidno, da je vodja javne dražbe pojasnila možnosti poteka javne dražbe, pri čemer je upoštevala, da sta na njej prisotna dva predkupna upravičenca. Pravilo v točki A na drugi strani zapisnika za primer, da oba predkupna upravičenca na dražbo pristopita kot dražitelja in ne kot predkupna upravičenca, predvideva, da lahko dražita skladno z razpisom in pravili dražbe; če oba dražitelja sprejmeta določeno ceno v posameznem koraku javne dražbe, bo uspel tisti, ki bi ponudil najkrajši rok plačila; če bosta oba dražitelja ponudila enak rok plačila, pa bo uspel tisti, ki je prej plačal varščino. Obe osebi, ki sta tudi predkupna upravičenca, sta na sami dražbi izjavila, da k dražbi pristopita kot dražitelja. Na podlagi točke A dražbenih pravil je po opravljenih dražbenih korakih vodja dražbe ugotovila, da je uspel dražitelj A. d.o.o. z izklicno ceno 34.000,00 EUR, ki sta jo sicer sprejela oba dražitelja, vendar pa je izbrani dražitelj poleg tega, da je tako kot pritožnik ponudil rok plačila „takoj“, prvi plačal varščino, in sicer 31. 3. 2021, pritožnik pa 20. 4. 2021. Na koncu zapisnika so tudi podane pripombe pritožnika. Ta je podal ugovor zoper vodenje javne dražbe, in sicer, da je želel po sprejemu določene izklicne cene le-to višati, česar mu vodja dražbe ni dovolila; vodja dražbe je pojasnila, da je pred začetkom dražbe razložila pravila javne dražbe, ki višanja cene v tem primeru ne dopuščajo, zato je ugovor neutemeljen. Pritožnik je podal tudi nadaljnji ugovor, da mu ni bilo dovoljeno višati izklicne cene ob začetku javne dražbe kot prvi korak javne dražbe, vodja dražbe pa je pojasnila, da višanje izklicne cene v prvem koraku javne dražbe z zniževanjem izklicne cene ni mogoče skladno s pravili javne dražbe, kot je bilo pojasnjeno na začetku javne dražbe.

13. Iz zadnjega odstavka na drugi strani zapisnika o izvedeni javni dražbi izhaja opozorilo vodje dražbe dražiteljema, da s pristopom na javno dražbo izrecno potrjujeta, da sta seznanjena s predmetom javne dražbe in da se v celoti strinjata z razpisom javne dražbe in s pravili vodenja javne dražbe.

14. Iz navedenega izhaja, da sta se oba udeleženca javne dražbe zavedala, kakšna so njena pravila, pripombe pritožnika, podane na koncu dražbe, pa se ne nanašajo na razloge, ki jih pritožnik navaja v pritožbi.

15. Višje sodišče tako ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila javna dražba izvedena v skladu z vnaprej določenimi pravili in da proti pravilom javne dražbe sploh ni bilo nikakršnega ugovora. Edini ugovori pritožnika so bili v zvezi z višanjem izklicne cene, kar pa pri taki dražbi ni dopustno. Pravilna je sicer pritožbena navedba, da pri dražbi z zniževanjem izklicne cene uspe tisti dražitelj, ki prvi da ponudbo za ceno v posameznem koraku dražbe (2. točka drugega odstavka 329. člena ZFPPIPP), vendar pa gre za specifično situacijo, ko sta bila oba prisotna dražitelja tudi predkupna upravičenca. Zato je razumljivo tudi specifično oblikovanje pravil dražbe. Pri tem višje sodišče ponovno poudarja, da sta bila že pred odločitvijo, ali na dražbo navzoča vstopata kot dražitelja ali kot predkupna upravičenca, oba navzoča seznanjena s pravili dražbe in sta jih sprejela, zoper njih pa sploh nista ugovarjala niti nista postavljala nobenih vprašanj. Po končani dražbi in razglasitvi uspelega dražitelja pa pritožnik prav tako ni podal nobenih ugovorov v zvezi s pravili dražbe, temveč le v zvezi s tem, da je želel zviševati izklicno ceno, kar pa mu ni bilo dopuščeno. Uveljavljanje drugih napak dražbe pa je sedaj prepozno, ko se je tudi pritožnik na sami dražbi s pravili strinjal in jim ni ugovarjal. Glede na navedeno tudi ni mogoče trditi, da bi bila pravila sestavljena tako, da bi uspel dražitelj A. d.o.o. Prav tako je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni bilo nobene ovire, da pritožnik ne bi sprejel že izklicne cene ali katere druge znižane cene, še pred doseženim znižanjem na 34.000,00 EUR.

16. Ob tem pa višje sodišče še pripominja, da iz zapisnika o javni dražbi izhaja tudi, da ima uspeli dražitelj zakonito predkupno pravico, pritožnik pa pogodbeno predkupno pravico, vpisano v zemljiški knjigi. Za take primere, ko si konkurirata dva predkupna upravičenca z raznovrstnima predkupnima pravicama, pa je tudi usklajeno stališče v pravni teoriji, da ima vedno prednost, ko oba predkupna upravičenca ponudita enako ceno in enak rok plačila, predkupni upravičenec z zakonito predkupno pravico (tako tudi Nina Plavšak v E-komentarju SPZ, razdelek 36.1.4., izdajatelj Tax-Fin.Lex, in Miha Juhart v Obligacijskem zakoniku s komentarjem, 3. knjiga, str. 324 izdajatelja GV Založba). To pa nadalje pomeni, da je imel uspeli dražitelj prednost v razmerju do pritožnika, kar pomeni, da bi zmagal na dražbi ob enaki ponujeni ceni in roku plačila v razmerju do pritožnika že iz tega razloga. Tudi zato je neutemeljen očitek o preferiranju uspelega dražitelja, saj je imel tako ali tako močnejšo predkupno pravico kot pritožnik.

17. Kljub delno napačnemu materialnemu stališču sodišča prve stopnje, kaj je treba preveriti ob izdaji izpodbijanega sklepa, pa je sodišče prve stopnje opravilo tudi presojo same dražbe in svojo odločitev tudi obrazložilo. Njegovi razlogi so pravilni – dražbenim pogojem bi moral pritožnik ugovarjati že na sami dražbi, vendar razlogov, ki jih uveljavlja v pritožbi, ni uveljavljal; še več, z dražbenimi pogoji se je izrecno strinjal in jim ni nasprotoval. Iz zapisnika javne dražbe tudi izhaja, da sta oba dražitelja sprejela isto ceno in ponudila enak rok plačila. Ob takem dejanskem stanju bi uspeli dražitelj uspel tudi, če bi se upoštevala pravila o konkurenci predkupnih upravičencev. Zviševanje izklicne cene pa s pravili dražbe, ko predkupni upravičenci pristopijo na dražbo kot dražitelji, niti ni bilo predvideno. Zapisnik o javni dražbi res ne vsebuje navedbe, ali in kateri dražitelj je prvi dal ponudbo za ceno 34.000,00 EUR. Da bi bil prikrit podatek o tem, kdo je prvi dal ponudbo, iz zapisnika ne izhaja, glede na sprejeta dražbena pravila pa niti ni bilo pomembno. Ko pritožnik na javni dražbi ni niti ugovarjal temu, da sta oba dražitelja dala ponudbo, pa tudi ni mogoč drugačen zaključek kot ta, da sta bili ponudbi dani hkrati.

18. Višje sodišče na koncu še dodaja, da je skrb pritožnika za čim večjo doseženo kupnino in za velikost stečajne mase, izražena v pritožbi, vsaj nenavadna. Če bi bila dejanska, bi vsekakor pritožnik sprejel že začetno izklicno ceno 52.000,00 EUR, ne pa počakal na njeno znižanje na 34.000,00 EUR.

19. Izpodbijani sklep je tako pravilen, višje sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.