Jedro

Za postopek poenostavljene prisilne poravnave je značilno, da gre v največji meri za zunajsodni dogovor med dolžnikom in njegovimi upniki. Gre za poenostavljen postopek, v katerem ni nadzora upravitelja, upniki pa nimajo vseh pravnih sredstev, ki jih imajo v postopku redne prisilne poravnave. Za postopek poenostavljene prisilne poravnave se smiselno uporabljajo le določena določila ZFPPIPP, ki so našteta v 2. odstavku 221.b člena ZFPPIPP, med njimi pa ni določil pododdelka 4.4.2, kar pomeni, da v postopku poenostavljene prisilne poravnave ni dovoljeno vložiti ugovora proti vodenju postopka poenostavljene prisilne poravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor pritožnice proti vodenju postopka poenostavljene prisilne poravnave.

2. Zoper navedeni sklep se je upnica pravočasno pritožila. Navaja, da naj sodišče nadaljuje z obravnavanjem njenega predloga za začetek stečajnega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Za postopek poenostavljene prisilne poravnave je značilno, da gre v največji meri za zunajsodni dogovor med dolžnikom in njegovimi upniki, kot je pritožnici pojasnilo že sodišče prve stopnje. Gre za poenostavljen postopek, v katerem ni nadzora upravitelja, upniki pa nimajo vseh pravnih sredstev, ki jih imajo v postopku redne prisilne poravnave. Za postopek poenostavljene prisilne poravnave se smiselno uporabljajo le določena določila Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, ki so našteta v 2. odstavku 221.b člena ZFPPIPP, med njimi pa ni določil pododdelka 4.4.2 (od 172. do 179. člena ZFPPIPP – ti urejajo ugovor proti vodenju prisilne poravnave), kar pomeni, da v postopku poenostavljene prisilne poravnave ni dovoljeno vložiti ugovora proti vodenju postopka poenostavljene prisilne poravnave. Sodišče prve stopnje je tako moralo pritožničin predlog zavreči. 5. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).

6. Višje sodišče pritožnici še pojasnjuje, da je rok za vložitev zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave potekel 13. 3. 2015, iz spisa pa ni razvidno, da bi bil tak predlog vložen, zato bi že zato moral biti končan postopek poenostavljene prisilne poravnave (primerjaj 221.f člen ZFPPIPP), kar samo po sebi pomeni, da je treba nadaljevati stečajni postopek na podlagi predloga upnika (St 401/2015).