Jedro

V primeru ugotovitve ravnanj, storjenih s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zakon ne predpisuje pogoja namena škodovati drugemu kot kumulativnega, saj se besedilo ne nadaljuje z besedno zvezo "in", pač pa z "ali".

Zakoniti zastopnik z vlaganjem vsebinsko praznih in nepopolnih pravnih sredstev neutemeljeno zavlačuje izpolnitev procesnih predpostavk za obravnavo njegove pritožbe zoper sodbo, kar vsekakor ustreza pojmu zlorabe pravice iz 11. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita II. in III. točka izreka izpodbijanega sklepa.

Obrazložitev

1. Zaradi zlorabe procesnih pravic je sodišče prve stopnje z izpodbijanim delom sklepa zakonitega zastopnika tožene stranke kaznovalo z denarno kaznijo v višini 500,00 EUR (II. točka izreka), ki jo naj navedeni plača na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani v roku 15 dni od prejema sklepa (III. točka izreka).

2. Zoper sklep je iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložil pritožbo D. V. V pritožbi je poudaril, da kot zakoniti zastopnik stranke izvršuje pravice tako, da ostaja v pravno dovoljenih mejah, ne da bi posegel v pravico drugega in se skliceval na zakonito pravno izvrševanje pravice.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo neutemeljene pritožbe tožene stranke, ki jih je vlagal v imenu stranke pritožnik kot njen zakoniti zastopnik zoper odločitve o zavrnitvi ugovorov zoper plačilni nalog in zoper sklepe o zavrženju nepopolnih predlogov tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks, že štirikrat z naslednjimi sklepi: I Ip 925/2014 z dne 12. 3. 2014, I Ip 1991/2014 z dne 29. 5. 2014, II Cpg 1340/2015 z dne 9. 10. 2015 in II Cpg 503/2016 z dne 7. 6. 2016 in še s sklepom II Cpg 455/2017 z dne 25. 5. 2017. 5. Sodišče prve stopnje je odločitev o kaznovanju zakonitega zastopnika tožene stranke utemeljilo na dejstvu, da je v obravnavani zadevi sodišče že predhodno pozivalo toženo stranko k predložitvi izjave o premoženjskem stanju (red. št. 41), zaradi česar je bila slednja oziroma njen zakoniti zastopnik seznanjen s tem, da je treba za vsebinsko obravnavanje predloga za oprostitev plačila sodnih taks predlogu priložiti izjavo o premoženjskem stanju. Ugotovilo je, da zakoniti zastopnik z vlaganjem pravnih sredstev zgolj z namenom odlaganja pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje z dne 4. 6. 2015, neutemeljeno zavlačuje postopek.

6. Pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je sklep nepreizkusljiv, ker iz njega ne izhaja, da naj bi ter na kakšen način pritožnik z uveljavljanjem procesnih pravic tožene stranke v pravdi komurkoli škodoval. Sodišče lahko zakonite zastopnike strank kaznuje z denarno kaznijo, ali jim izreče druge ukrepe, če z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu (drugi odstavek 11. člena ZPP). V primeru ugotovitve ravnanj, storjenih s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zakon ne predpisuje pogoja namena škodovati drugemu kot kumulativnega, saj se besedilo ne nadaljuje z besedno zvezo "in", pač pa z "ali". Zato pritožbeni očitek nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker sodišče prve stopnje ni presojalo, ali je imel zakoniti zastopnik namen s svojimi ravnanji tudi komu škodovati, ni utemeljen.

7. Sodišče prve stopnje je v 9. in 10. točki obrazložitve izpodbijanega dela sklepa izčrpno pojasnilo modus operandi zakonitega zastopnika tožene stranke, ki jasno kaže na to, da je njegov izključni namen v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem za toženo stranko doseči odlog pravnomočnosti sodbe z dne 4. 6. 2015. Gre zlasti za ugotovitve, da je zakoniti zastopnik v imenu tožene stranke zoper vsak plačilni nalog vložil neobrazložen ugovor oziroma nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse in za tem še vsakič pritožbo zoper sklep, s katerim je odločeno o predlogu oziroma ugovoru, pri čemer nikoli ni plačal sodne takse, prav tako pa tudi noče predložiti dokazil, da tožena stranka plačila sodnih taks ni zmožna. Tako postopanje zakonitega zastopnika tožene stranke (še posebej, ker je bil na njegovo spornost že opozorjen) pa tudi po oceni pritožbenega sodišča brez dvoma glede na podatke spisa v konkretnem primeru kaže na to, da zakoniti zastopnik z vlaganjem vsebinsko praznih in nepopolnih pravnih sredstev neutemeljeno zavlačuje izpolnitev procesnih predpostavk za obravnavo njegove pritožbe zoper sodbo, kar vsekakor ustreza pojmu zlorabe pravice iz 11. člena ZPP. Sodišče prve stopnje mu je zato upravičeno in skladno s citiranim zakonskim določilom izreklo denarno kazen.

8. Pritožnik zaključku sodišča prve stopnje, da z vlaganjem nepopolnih predlogov za oprostitev plačila sodne takse tožene stranke, neobrazloženih ugovorov zoper plačilne naloge in vsakokratnim pritoževanjem zoper sklepe, s katerimi je odločeno o teh predlogih in ugovorih, zasleduje zgolj cilj odložiti pravnomočnost sodbe, v obravnavani pritožbi ne nasprotuje. Poudarja pa, da je naloga zastopnikov (enako kot naloga odvetnika), da požrtvovalno zastopajo pravno osebo z vlaganjem pravnih sredstev in ji s tem izboljšajo njen položaj v postopku. Iz navedenega stališča izhaja, da se zakoniti zastopnik toženke zaveda protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna iz pozicije svoje poklicanosti k takemu ravnanju, naj bi bila vsa procesna dejanja storjena v korist gospodarske družbe, ki jo zastopa. Tako stališče ni sprejemljivo. V družbi z omejeno odgovornostjo, kakršna je tudi toženka, poslovodja na lastno odgovornost vodi posle družbe in jo zastopa (prvi odstavek 515. člena ZGD-1). Pri opravljanju svojih nalog pa mora ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika (šesti odstavek 515. člena v zvezi s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1). Navedena zakonska ureditev osebi, ki je poslovodja družbe, ne dovoljuje ravnanja v nasprotju z vestnostjo in poštenjem, kot je nenehno vlaganje nepopolnih predlogov za oprostitev plačila sodne takse, čeprav zakoniti zastopnik ve, da je vsakemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse potrebno priložiti tudi izjavo o premoženjskem stanju iz drugega odstavka 12. člena ZST-1. Z vlaganjem vsebinsko praznih ugovorov zoper plačilne naloge, konstantnim pritoževanjem zoper sklepe, s katerimi je odločeno o nepopolnih predlogih in votlih ugovorih, zasleduje cilj, za katerega ta sredstva niso zasnovana. Na požrtvovalnost pa se brez vestnega in poštenega ravnanja neutemeljeno sklicuje, saj izboljšanje položaja družbe v postopku ne more iti na račun vestnosti in poštenja.

9. Če sodišče spozna, da zakoniti zastopnik pri zastopanju zavestno zlorablja procesne pravice, mu v skladu z določbo drugega odstavka 11. člena ZPP lahko izreče denarno kazen, kar je v konkretnem primeru tudi pravilno storilo, ne da bi toženi stranki neutemeljeno odreklo pravico do vsebinske obravnave njenega predloga za oprostitev plačila sodne takse. Glede na obrazloženo je brez podlage v konkretni zadevi poziv tožene stranke sodišču, da se vzdrži grožnjam ter pavšalnemu izrekanju kazni ter izvajanju oblastniškega nasilja nad zakonitim zastopnikom.

10. S tem se izkaže, da nobeden od uveljavljanih pritožbenih razlogov zoper odločitev o kaznovanju zakonitega zastopnika tožene stranke ni utemeljen. Zato je njegovo neutemeljeno pritožbo sodišče druge stopnje zavrnilo in izpodbijano II. in III. točko izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).