Jedro

Predlog, v katerem ni navedeno sporno pravno vprašanje, o katerem naj bi odločalo Vrhovno sodišče, niti ne vsebuje natančnega in konkretnega opisa sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala, je nepopoln.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4934-55395/2021-1 z dne 23. 8. 2021, s katerim je bila za znesek 9.025,43 EUR opravljena davčna izvršba z rubežem, cenitvijo in prodajo tožničinih premičnin. Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT-499-29-565/2022-2 z dne 15. 2. 2023, tožničini pritožbi delno ugodilo in izrek izpodbijanega sklepa spremenilo tako, da je v njem popravilo pomanjkljivo naveden izvršilni naslov, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo.

2.Upravno sodišče je glede nosilnega tožničinega ugovora, ki se je nanašal na nevročitev oziroma napačno vročitev enega od izvršilnih naslovov, natančneje odločbe Finančne uprave Republike Slovenije o odmeri prispevkov, št. DT 4250-6321/2017 z dne 14. 7. 2017 (v nadaljevanju odločba z dne 14. 7. 2017), presodilo, da je bila ta pravilno vročena stečajnemu upravitelju, ki je tožnico v postopku pred davčnim organom zastopal na podlagi samega zakona. Kot neutemeljena je zavrnilo tudi ugovora zastaranja in ponovnega odločanja o isti stvari, ostale ugovore pa je zavrnilo kot nerelevantne.

3.Tožnica je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije.

4.Predlog za dopustitev revizije ni popoln.

5.Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. V četrtem odstavku 367.b člena ZPP je tako določeno, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene (peti odstavek 367.b člena ZPP). V nasprotnem primeru se predlog zavrže (šesti odstavek istega člena).

6.Predlog za dopustitev revizije v obravnavani zadevi navedenih zakonskih zahtev ne izpolnjuje, saj v njem ni navedeno sporno pravno vprašanje, o katerem naj bi odločalo Vrhovno sodišče. V predlogu je zapisan le pavšalni očitek Upravnemu sodišču, da je v nasprotju z 2. členom ZUS-1 odločilo, da je izpodbijani sklep zakonit, in da ni presojalo, ali je bila odločba z dne 14. 7. 2017 tožnici pravilno vročena. S tem v zvezi tožnica sicer izpostavlja, da naj bi Vrhovno sodišče v zadevi "N Ips 100/2010" sprejelo stališče, da če stranka ni pooblastila osebe za vročanje dokumentov, pomeni, da vročitev ni bila pravilno opravljena, vendar tožnica ne pojasni niti, v čem sta si obravnavani in ponujeni primer podobna. Izostal je torej tudi natančni in konkretni opis sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala.

7.Glede na navedeno predlog za dopustitev revizije ni formalno popoln, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

Glasovanje

8.Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367b, 367b/4, 367b/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.