Jedro

Če se dela, ki jih je stranka v času vojne agresije na Slovenijo opravljala, ne štejejo za dela iz 1. in 2. člena ZVV, se odločba, s katero je taki osebi status vojnega veterana priznan, lahko razveljavi po nadzorstveni pravici zaradi očitne zmotne uporabe materialnega predpisa, seveda le v predpisanem roku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožba zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) ugodilo tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 6.3.2003, s katero je tožena stranka po nadzorstveni pravici razveljavila vpis tožnika v evidenco vojnih veteranov Upravne enote Celje z dne 22.7.1998, s katerim je tožnik pridobil status vojnega veterana. Tožena stranka je pojasnila, da status vojnega veterana lahko pridobi le oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 1. in 2. člena Zakona o vojnih veteranih (ZVV, Uradni list RS. št. 63/95), kar pa tožnik ni. Služba opazovanja in obveščanja, ki jo je opravljal tožnik, spada med naloge obrambe in zaščite po 4. točki 5. člena Zakona o obrambi in zaščiti, ki pa se po 2. členu ZVV ne šteje za podlago za priznanje statusa vojnega veterana.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe prvostopno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v okviru postopka hierarhičnega nadzora nad zakonitostjo dokončnega akta preverjala pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja. V okviru hierarhičnega nadzora po določbi 105. člena Zakona o vojnih invalidih (ZVojI), na katero se sklicuje tožena stranka, se lahko dokončna odločba razveljavi po nadzorstveni pravici le, če je bil z njo prekršen materialni zakon v korist stranke. Pravilno uporabo materialnega zakona pa mora nadzorni organ ugotavljati na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku pred organom prve stopnje. Zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, čeprav bi to imelo za posledico kršitev materialnega prava, pa ni mogoče razveljaviti odločbe po nadzorstveni pravici, ker nadzora nad ugotavljanjem kršitve materialnega prava ni mogoče izvajati na posreden način s preverjanjem pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Ker je torej prvostopno sodišče ocenilo, da je tožena stranka pri izvajanju nadzorstvene pravice ugotavljala dejansko stanje, je menilo, da je kršila pravila postopka in je zato njeno odločbo na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS odpravilo.

Zoper prvostopno sodbo se pritožuje tožena stranka. Navaja, da v nadzorstvenem postopku ni ugotavljala dejanskega stanja. To je bilo razvidno iz javnih listin, na podlagi katerih je bil opravljen vpis tožnika v evidenco vojnih veteranov, to je iz potrdila in vojaške knjižice. Že iz teh je jasno razvidno, da ni bilo nikakršne potrebe po dopolnjevanju ugotovitvenega postopka ali siceršnjem preverjanju pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Z navajanjem določb takrat veljavnega Zakona o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91) in določb ZVV je želela le pojasniti, da služba za opazovanje in obveščanje ni obrambna sila, zajeta v 6. alinei 2. člena ZVV, in da je bil torej z vpisom v evidenco vojnih veteranov osebe, ki ni pripadala obrambni sili, prekršen materialni zakon. Pravilno uporabo materialnega prava je ugotavljala na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku pred organom prve stopnje. Gre torej za napačno uporabo materialnega prava na sicer pravilno ugotovljeno dejansko stanje. Zato pri izdaji njene odločbe niso bila kršena pravila postopka.

Tožnik na pritožbo ni odgovoril, prosil pa je za prednostno rešitev zadeve.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev tožene stranke v obravnavanem primeru pravilna in zakonita. Zanjo je navedla utemeljene razloge. Tožena stranka po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ni kršila pravil za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Po presoji pritožbenega sodišča je namreč akt o vpisu tožnika v evidenco vojnih veteranov razveljavila po nadzorstveni pravici zaradi zmotne uporabe materialnega prava, kar je pri vpisu zakrivil prvostopni organ, pri čemer je svojo odločitev sprejela na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega pred prvostopnim organom.

Ta je namreč tožnika vpisal v evidenco vojnih veteranov na podlagi potrdila Uprave za obrambo ... z dne 2.12.1997, in podatkov iz vojaške knjižice tožnika. Iz potrdila izhaja, da je tožnik v vojaški agresiji na Slovenijo od 27.6.1991 do 30.6.1991 opravljal dolžnosti v službi za opazovanje in obveščanje - VOP; v vojaški knjižici pa je v rubriki "sodeloval v vojni" vpisano "OPCO - Služba za o. in obv. od 27.6.1991 do 30.6.1991 (4 dni)". Iz obeh aktov je torej razvidno, da je tožnik v vojni agresiji na Slovenijo deloval v okviru službe za opazovanje in obveščanje. Te naloge pa po doslej veljavnem ZVV niso naloge, zaradi opravljanja katerih bi bilo mogoče pridobi status vojnega veterana. Po 121. členu Zakona o obrambi so občine in republika organizirale sistem za opazovanje in obveščanje "za odkrivanje in spremljanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč ter vojnih udejstvovanj in obveščanje prebivalstva, podjetij, zavodov ter drugih organizacij, državnih organov, civilne zašite in drugih reševalnih služb o teh nesrečah in nevarnostih". Dolžnost delovati v tej službi, je bila ena od dolžnosti, ki so jo uresničevali državljani na področju obrambe in zaščite po 4. točki 1. odstavka 5. člena Zakona o obrambi in zaščiti. Opravljane dolžnosti v službi za opazovanje in obveščanje se torej po ZVV, ne šteje za dejavnost, na podlagi katere bi bilo mogoče osebi priznati status vojnega veterana.

Tožena stranka je torej na dejansko stanje, ki je bilo pravilno in popolno ugotovljeno iz potrdila in vpisa v vojaški knjižici tožnika, pravilno uporabila materialno pravo in tako presodila, da tožnik v času agresije na Slovenijo ni opravljal nalog, na podlagi katerih bi ga bilo mogoče vpisati v evidenco vojnih veteranov. Zato je postopala pravilno in zakonito, ko je po nadzorstveni pravici tožnika izbrisala iz evidence vojnih veteranov.

Ker pa je prvostopno sodišče napačno presodilo, da je tožena stranka v obravnavanem primeru ugotavljala dejansko stanje, ne pa zgolj na podlagi potrdila in vojaške knjižice presojala zakonitost odločitve prvostopnega organa glede na dejansko stanje, ki ga je tudi sam ugotovil iz potrdila in vojaške knjižice, in nanj napačno uporabil materialno pravo, je prvostopno sodišče po presoji pritožbenega sodišča zmotno presodilo listine (potrdilo in vojaško knjižico) in na to zmotno presojo oprlo svojo sodbo. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 1. točke 2. odstavka 77. člena ZUS pritožbi ugodilo in prvostopno sodbo spremenilo tako, da je tožbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno.

Na odločitev v tej stvari pa ne vpliva novela ZVV-D (Uradni list RS, št. 38/06), saj bo ta veljala šele od 25.4.2006 in se za nazaj ne more uporabljati, ker nima takšne določbe, bo moral na njeni podlagi tožnik, če bo menil, da izpolnjuje pogoje za vpis v evidenco vojnih veteranov, določene v ZVV-D, vložiti novo vlogo, ki bo presojana po tej noveli.