20. 9. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Staneta Lesjaka, Petrovče, na seji 20. septembra 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in drugega odstavka 201. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter prvega in drugega odstavka 211. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija prvi in drugi odstavek 201. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2) ter prvi in drugi odstavek 211. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-3). Navaja, da je lastnik nepremičnine z območja državnega prostorskega načrta, ki ga je Vlada sprejela z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug (Uradni list RS, št. 3/17 – v nadaljevanju Uredba). Upravna enota naj bi 10. 3. 2021 izdala sklep o uvedbi postopka za razlastitev, 13. 4. 2023 pa odločbo, s katero je dovolila izvedbo pripravljalnih del. Pobudnik meni, da ta odločba, izdana na podlagi izpodbijanih zakonskih določb, neposredno in nezakonito posega v njegovo lastninsko pravico, varovano v okviru 33. in 69. člena Ustave. Trdi, da izpodbijane zakonske določbe, ki urejajo izvedbo pripravljalnih del, omogočajo poseg v zasebno lastnino brez nadomestila v naravi ali odškodnine, brez izvedbe razlastitvenega postopka ter brez upoštevanja nezakonitosti in protiustavnosti Uredbe v skladu s sklepom Ustavnega sodišča št. U-I-245/19 z dne 8. 1. 2020. V postopku sprejemanja Uredbe naj bi bile kršene pobudnikove pravice, kot mu jih zagotavljata Aarhuška konvencija[1] in pravo Evropske unije. Zaradi posegov, ki jih omogočajo izpodbijane zakonske določbe, naj bi bil pobudnik kot razlastitveni zavezanec in s tem šibkejša stran brez pravnega varstva, kot bi ga omogočala predhodna sklenitev posla.

2.Pobudnik je z vlogo z dne 4. 9. 2023 dopolnil pobudo in predlagal zadržanje izpodbijanih zakonskih določb in vseh upravnih dejanj, ki temeljijo na njih. V vlogi zatrjuje, da so izpodbijane zakonske določbe v neskladju tudi s 25. členom Ustave, saj je na njihovi podlagi upravnemu organu omogočeno, da z odločbo dovoli izvedbo postopka za ureditve mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih del na nepremičninah, ki so predvidene za razlastitev, pri čemer pritožba ne zadrži izvršitve, lastnik oziroma posestnik nepremičnine pa mora dovoliti dostop na te nepremičnine za namene izvajanja teh del. Pobudnik navaja, da je upravna enota 28. 8. 2023 izdala sklep o popravi pomote v odločbi z dne 13. 4. 2023, s katerim je v odločbi z dne 13. 4. 2023 črtala besedo "pravnomočne". S tem naj bi bila omogočena nepovratna izvedba pripravljalnih del in povzročitev nenadomestljive škode, čeprav se bo pritožba kasneje rešila v pritožnikovo korist. Pritožnik meni, da navedeni sklep krši njegovo pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Prvi odstavek 211. člena ZUreP-3 določa, da lahko upravni organ na podlagi predloga razlastitvenega upravičenca ali investitorja ali na predlog razlastitvenega zavezanca z odločbo dovoli izvedbo postopka za ureditev mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih del na nepremičninah, ki so predvidene za razlastitev, ter da pritožba ne zadrži izvršitve. V skladu z drugim odstavkom 211. člena ZUreP-3 mora lastnik nepremičnin oziroma njihov posestnik dovoliti dostop na te nepremičnine osebam, ki se izkažejo z ustreznim pooblastilom predlagatelja izvedbe pripravljalnih del na podlagi pogodb za izvajanje pripravljalnih del in odločbe iz prejšnjega odstavka. Zoper odločbo o dovolitvi pripravljalnih del je dovoljena pritožba, zoper dokončno odločbo upravnega organa pa je pobudniku zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Glede na navedeno izpodbijani določbi ne učinkujeta neposredno. Ustavno sodišče v takih primerih šteje, da se lahko pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb ZUreP-3.

5.ZUreP-2 v času vložitve pobude ni več veljal. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena ZUstS lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti. Izpodbijana prvi in drugi odstavek 201. člena ZUreP-2, ki sta po vsebini določala enako kot zdaj določata prvi in drugi odstavek 211. člena ZUreP-3, nista učinkovala neposredno. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87) sprejelo stališče, da se lahko tudi v primeru, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Tudi v takšnem primeru lahko namreč pobudnik ugovore v zvezi s protiustavnostjo zakona, na katerem temelji posamični akt, najprej naslovi na sodišča, ki so pri odločanju vezana na Ustavo in zakon (125. člen Ustave) in ki morajo skladno z 22. členom Ustave takšne njegove ugovore bodisi argumentirano zavrniti bodisi, če se z njimi strinjajo, po 156. členu Ustave prekiniti postopek ter začeti postopek za oceno njegove ustavnosti pred Ustavnim sodiščem. Kot izhaja iz navedb v pobudi, je v obravnavanem primeru upravni organ 13. 4. 2023 na podlagi ZUreP-2[2] izdal odločbo o izvedbi pripravljalnih del, 28. 8. 2023 pa še sklep o popravi pomote v navedeni odločbi. Tako zoper samo odločbo kot zoper sklep o popravi pomote v odločbi[3] je dovoljena pritožba, zoper dokončno odločbo upravnega organa pa je pobudniku zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Glede na navedeno pobudnik ne izkazuje pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS za presojo ustavnosti prvega in drugega odstavka 201. člena ZUreP-2.

6.Ustavno sodišče je zato pobudo zavrglo. Glede na tako odločitev se Ustavnemu sodišču ni bilo treba opredeljevati do predloga pobudnika za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih zakonskih določb.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Državni zbor je Aarhuško konvencijo ratificiral s sprejetjem Zakona o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Uradni list RS, št. 62/04, MP, št. 17/04 – MKDIOZ), spremembo Aarhuške konvencije pa z Zakonom o ratifikaciji spremembe Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Uradni list RS, št. 11/10, MP, št. 1/10 – MSKIVOZ).

[2]Kot izhaja iz obrazložitve odločbe o izvedbi pripravljalnih del, se je upravni organ pri tem oprl na drugi odstavek 330. člena ZUreP-3, v skladu s katerim se razlastitveni postopki, ki do začetka uporabe ZUreP-3 niso pravnomočno končani, končajo po dosedanjih predpisih.

[3]Glej 223. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 – ZUP).