Jedro

Vloga tožeče stranke je k toženi stranki prispela po izteku roka, kakršen je bil določen v javnem razpisu, in je zato pravilno odločeno, da se kot prepozna zavrže. Ker je postavljeni rok za oddajo vloge prekluziven, ga ni mogoče podaljšati. Določbe ZUP, na katere se sklicuje tožeča stranka, niso relevantne, saj gre v konkretnem primeru za sofinanciranje iz javnih sredstev in s tem za javnopravno stvar, v kateri se določbe ZUP uporabljajo smiselno in še to le toliko, kolikor posamezna vprašanja niso urejena s posebnim postopkom (4. člen ZUP). To pomeni, da v konkretnem primeru glede roka za oddajo vloge veljajo določbe, ki jih vsebuje javni razpis, in da zato ni podlage za uporabo določb 68. člena ZUP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Pristojno Ministrstvo (v nadaljevanju tožena stranka) je v postopku Javnega razpisa za spodbujanje raziskovalno razvojnih projektov razvoja e-storitev 2012 – 2014 (v nadaljevanju Javni razpis) vlogo tožeče stranke kot prijavitelja na Javni razpis z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka zavrglo ter v 2. točki izreka odločilo, da se vloga kot priloga tega sklepa vrne prijavitelju.

V obrazložitvi sklepa navaja, da je strokovna komisija za izvedbo postopka izvedla odpiranje vlog, prispelih na Javni razpis, in pri pregledu prejetih vlog ugotovila, da je vloga tožeče stranke prispela 24. 10. 2012 in s tem po izteku roka za predložitev vloge, ki je bil določen v Javnem razpisu. V 10. točki Javnega razpisa je namreč določeno, da je rok za oddajo vlog ne glede na vrsto prenosa pošiljke 23. 10. 2013 do 14. ure v Glavno pisarno Ministrstva in da se kot pravočasna šteje vloga, če je dostavljena na Ministrstvo do izteka tega roka. V skladu z drugim odstavkom 11. točke razpisa strokovna komisija vlog, ki ne prispejo pravočasno, ne obravnava in jih zavrže ter vrne prijaviteljem. Ker je bila vloga tožeče stranke prepozna, je bilo treba vlogo s sklepom zavreči in jo vrniti prijavitelju, kot to sledi iz izreka.

Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga razveljavitev (pravilno odpravo) izpodbijanega sklepa ter povračilo stroškov postopka. V tožbi navaja, da se je z vlogo, naslovljeno na toženo stranko, prijavila na Javni razpis, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 68/12, in na spletni strani tožene stranke. Rok za oddajo vloge je bil določen v 10. točki razpisa, po kateri je rok za oddajo vlog, ne glede na vrsto prenosa pošiljke, dne 23. 10. 2012 do 14. ure v Glavno pisarno tožene stranke, s tem da se vloga šteje za pravočasno, če je dostavljena na toženo stranko do izteka navedenega roka. Tožeča stranka je vlogo oddala na pošti s priporočeno pošiljko s povratnico dne 22. 10. 2012, kar je razvidno iz priložene fotokopije in s tem pravočasno. Tožeča stranka je pošiljko oddajala preko svojega konzorcijskega partnerja, Zavoda A., s katerim je nameravala skupaj izvajati storitve, kolikor bi bila izbrana na razpisu. Tožena stranka je zato ravnala napačno, ker je vlogo zavrgla kot prepozno. Tožeča stranka postavljenega roka ni zamudila, saj Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v drugem odstavku 68. člena določa, da se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan, ko je bila pošiljka kot priporočena oddana na pošti. Tožeča stranka je prijavo priporočeno s povratnico oddala na pošti dne 22. 10. 2012, zato se skladno z določbami ZUP šteje, da je tožena stranka prejela prijavo dne 22. 10. 2012 in s tem znotraj postavljenega roka. Navedbe tožeče stranke potrjuje tudi sodna praksa, npr. sodba Vrhovnega sodišča X Ips 389/2005. Poleg tega tožeča stranka dodaja, da se v poštnem prometu znotraj države predpostavlja, da pošiljka, ki je oddana priporočeno s povratnico, naslednji dan prispe k naslovniku. V konkretnem primeru je pošiljka prispela k naslovniku dan kasneje, vendar pa napaka pošte ne sme biti v škodo tožeči stranki, ki se je zavarovala tako, da je pošiljko poslala priporočeno s povratnico. Ravno zaradi možne zamude je bila določba 68. člena tudi uvrščena v zakon (v ZUP).

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanem sklepu in pri razlogih sklepa ter predlaga zavrnitev tožbe. K že povedanemu dodaja, da je postopek Javnega razpisa poseben postopek, ki med drugim temelji na določbah Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2007-2013 ter na določbah Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, ki v 7. točki prvega odstavka 219. člena kot obvezno sestavino javnega razpisa določa tudi opredelitev roka, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev. Poleg tega 221. člen Pravilnika še določa, da mora biti vloga za dodelitev sredstev dostavljena do roka, določenega v objavi javnega razpisa, in torej v tovrstnih postopkih velja tako imenovana prejemna teorija. Temu je sledil tudi Javni razpis, ko je v 10. točki določil kot rok za oddajo vlog, ne glede na vrsto prenosa pošiljke, dan v tednu 23. 10. 2012 do 14. ure v Glavno pisarno tožene stranke. Kot pravočasna se torej šteje vloga, ki je ne glede na način dostave - v originalu in na CD - dostavljena na naslov tožene stranke do izteka roka. Vloga tožeče stranke je bila sicer nesporno v roku oddana s priporočeno pošiljko s povratnico, vendar pa je prispela po roku, določenem v Javnem razpisu. Zato je prepozna in zato je bila skladno z drugim odstavkom 11. točke razpisa zavržena. Ker gre v konkretnem primeru za javnopravno in ne za upravno stvar, se določbe ZUP uporabljajo smiselno, kot to sledi tudi iz sodne prakse naslovnega sodišča (sodba IV U 141/2011 z dne 9. 3. 2012). Zato se v konkretnem primeru uporabljajo določbe javnega razpisa in s tem prejemna teorija, to pa pomeni, da je vloga na razpis prispela prepozno. Tožena stranka poudari še, da je pri tem ključnega pomena, da so vsi, ko so se prijavili na razpis, obravnavani enako, ter da je vsem prijavljenim zagotovljena pravica, da sodelujejo v razpisu, pod enakimi pogoji, to je pod pogoji iz razpisa.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni spora o tem, izhaja pa tudi iz listin, ki so v spisih, da je bil rok za oddajo vlog na Javni razpis določen v 10. točki razpisa ter da bi morala biti vloga z ozirom na navedeno določbo razpisa oddana najkasneje 23. 10. 2013 do 14. ure v Glavni pisarni tožene stranke. Spora tudi ni o tem, da je vloga tožeče stranke prispela k toženi stranki dne 24. 10. 2012 in s tem po izteku roka, kakršen je bil določen v Javnem razpisu. To pa tudi po presoji sodišča, enako kot meni tožena stranka, pomeni, da je bila vloga tožeče stranke prepozna in da je zato pravilno odločeno, da se vloga kot prepozna zavrže. Ker je postavljeni rok za oddajo vloge prekluziven, ga ni mogoče podaljšati, tudi ne v situaciji, kakršna je obravnavana, ko je bila pošiljka dostavljena namesto v enem, šele v dveh dnevih. Relevantne za konkreten primer pa tudi niso določbe ZUP, na katere se sklicuje tožeča stranka, saj gre, kot pravilno poudari že tožena stranka, v konkretnem primeru za sofinanciranje iz javnih sredstev in s tem za javnopravno stvar, v kateri se določbe ZUP uporabljajo smiselno in še to le toliko, kolikor posamezna vprašanja niso urejena s posebnim postopkom (4. člen ZUP). To pa pomeni, da v konkretnem primeru glede roka za oddajo vloge veljajo določbe, ki jih vsebuje Javni razpis in da zato ni podlage za uporabo določb 68. člena ZUP, na katere se v tožbi sklicuje tožeča stranka. Sodba Vrhovnega sodišča, na katero se v tožbi sklicuje tožeča stranka, se ne nanaša na javnopravno stvar, kakršna je obravnavana, zato stališče sodbe za konkreten primer ni relevantno. Pač pa gre za enako pravno vprašanje v zadevi, na katero se sklicuje tožena stranka v odgovoru na tožbo in v kateri je naslovno sodišče že zavzelo enako pravno stališče, kot ga je vsebuje ta sodba.

Ker je torej po povedanem izpodbijani sklep zakonit in pravilen, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na določbah četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo v zadevi brez glavne obravnave.