Jedro

Upnik s predlagano začasno odredbo zahteva, da se dolžniku prepove vnovčitev denarnih sredstev z akceptnimi nalogi pri agenciji za plačilni promet (prim. 4. točka 1. odst. 271. člena ZIZ). Po analogiji (argumentum a simili ad simile) 1. odst. 266. člena ZIZ bi za izvršitev takšne začasne odredbe upnik lahko predlagal izvršbo za dosego dejanj - vzdržati se vnovčitve akceptnih nalogov v smislu 224. do 227. člena ZIZ. Za odločanje o predlogu za izvršbo za dosego dejanj (obveznost opustiti vnovčitev akceptnih nalogov) je po 224. členu ZIZ krajevno pristojno sodišče, na katerega območju mora dolžnik obveznost izpolniti. Ker ima upnik denarna sredstva na žiro računu pri APP Ljubljana, bi se bil dolžnik dolžan vzdržati se vnovčitve akceptnih nalogov v Ljubljani, torej bi bilo za izvršbo za dosego dejanj pristojno sodišče v Ljubljani.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ni krajevno pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe in da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v M. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil zaradi bistvene kršitve določb postopka. Navedel je, da je z vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe želel predvsem preprečiti neupravičeno in neutemeljeno vnovčenje akceptnih nalogov, ki jih je izročil dolžniku v zavarovanje plačil po pogodbi. Izdaja začasne odredbe bo preprečila vnovčevanje akceptnih nalogov na računu upnika pri APP v L. in ne na računu dolžnika. Določbe o krajevni pristojnosti imajo smisel prav v tem, da določijo krajevno pristojnost na način, ki bo omogočal, da bo sodno ukrepanje lahko najhitrejše in s tem najučinkovitejše. Pritožba je utemeljena.

V 1. odst. 266 člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je določeno, da je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in za samo zavarovanje, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo. Upnik s predlagano začasno odredbo zahteva, da se dolžniku prepove vnovčitev denarnih sredstev z akceptnimi nalogi pri agenciji za plačilni promet (prim.

4. točka 1. odst. 271. člena ZIZ). V obravnavani zadevi je potrebno določiti krajevno pristojnost v smislu 1. odst. 266. člena ZIZ glede na krajevno pristojnost sodišča, ki bi bilo pristojno za odločanje o izvršbi. Za izvršitev takšne začasne odredbe bi upnik lahko predlagal izvršbo za dosego dejanj - vzdržati se vnovčitve akceptnih nalogov v smislu 224. do 227. člena ZIZ. Kakšno tožbo bo vložil upnik - tožnik, zato v tej fazi postopka ni bistveno. Za odločanje o predlogu za izvršbo za dosego dejanj (obveznost opustiti vnovčitev akceptnih nalogov) je po 224. členu ZIZ krajevno pristojno sodišče, na katerega območju mora dolžnik obveznost izpolniti. Ker ima upnik denarna sredstva na žiro računu pri APP L., bi se bil dolžnik dolžan vzdržati vnovčitve akceptnih nalogov v L., torej bi bilo za izvršbo za dosego dejanj pristojno sodišče v L..

Sodišče druge stopnje tako ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje neutemeljeno izreklo za krajevno nepristojno, saj je ob upoštevanju 1. odst. 266. člena in 224. člena ZIZ pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe. Sicer pa bi moralo Okrajno sodišče v L. o predlagani začasni odredbi odločiti že zato, ker gre za dejanje, s katerim bi bilo nevarno odlašati (2. odst. 26. člena ZPP).

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. odst. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj sodišče prve stopnje odloči o predlagani začasni odredbi v skladu z določili ZIZ.