Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V ZDR ali OZ ni določeno, da bi zaradi ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehala veljati nova pogodba o zaposlitvi, ki jo je delavec sklenil z istim delodajalcem, ali da bi ta postala nična. Izpodbojnost pogodbe mora upravičenec izrecno uveljavljati. Kasnejša, veljavna pogodba o zaposlitvi odraža kasnejše soglasje pogodbenih volj strank in ima prednost pred staro pogodbo, čeprav je bila ta nezakonito odpovedana. V 3. odstavku 90. člena ZDR je v primeru sprejema ponudbe za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas obseg sodnega varstva omejen na izpodbijanje utemeljenosti odpovednega razloga. Nova pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena z razveznim pogojem, saj njeno prenehanje ni bilo odvisno od negotovega dejstva - morebitne ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v II. točki izreka spremeni, tako da se glasi: "Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v prvem odstavku izreka spremeni tako, da se glasi: Zavrne se zahtevek za ugotovitev, da pogodba o zaposlitvi med strankama za delovno mesto vodja oddelkov z dne 29.6.1991 ni prenehala veljati."
Tožena stranka je s sprejemom Akta o sistemizaciji delovnih mest ukinila delovno mesto zdravstvenega tehnika - vodja oddelka v zavodu, na katerem je bila zaposlena tožnica. Zato je tožnici dne 6.8.2003 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ji obenem ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto zdravstvenega tehnika - intenzivna nega. Tožnica je novo pogodbo podpisala dne 4.9.2003, še pred tem, dne 22.8.2003, pa vložila tožbo, s katero je zahtevala ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 6.8.2003 in njeno razveljavitev, ugotovitev, da pogodba o zaposlitvi med strankama za delovno mesto vodje oddelkov z dne 29.6.1991 ni prenehala veljati in da je tožena stranka z njo dolžna skleniti pogodbo o zaposlitvi v skladu z določili 1. odstavka 19. člena Akta o sistemizaciji delovnih mest. Sodišče prve stopnje je s sklepom in sodbo, opr. št. Pd 334/2003-12 z dne 9.10.2003, zavrnilo tožbeni zahtevek, sodišče druge stopnje pa je s sklepom, opr. št. Pdp 2002/2003-2 z dne 8.1.2004, pritožbi tožnice zoper sodbo ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev pritožbenega sodišča je temeljila predvsem na zaključku, da je tožnica kot starejša delavka deležna posebnega varstva po določbi 114. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 42/2002), kar velja tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ustrezne pogodbe po 90. členu ZDR.
Sodišče prve stopnje je s kasnejšo sodbo, opr. št. Pd 35/2004-27 z dne 22.4.2004, ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici z dne 6.8.2003, odločilo, da je tožena stranka dolžna s tožnico skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi in delovnim izkušnjam, zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za sklenitev pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbo prvega odstavka 19. člena Akta o sistemizaciji delovnih mest tožene stranke.
Po pritožbi obeh strank je sodišče druge stopnje s sodbo in sklepom, opr. št. Pdp 1038/2004-4 z dne 23.9.2005, potrdilo odločitev sodišča prve stopnje glede ugotovitve o nezakoniti odpovedi z dne 6.8.2003 in o zavrnitvi zahtevka, da je tožena stranka dolžna s tožnico skleniti pogodbo o zaposlitvi v skladu z Aktom o sistemizaciji. Obenem je razveljavilo odločitev o tem, da je tožena stranka dolžna s tožnico skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, za delovno mesto, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi in delovnim izkušnjam. V zvezi z zahtevkom tožnice, da pogodba o zaposlitvi med strankama za delovno mesto vodje oddelkov z dne 29.6.1991 ni prenehala veljati, je pritožbo tožnice štelo kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe.
V nadaljnjem postopku je sodišče prve stopnje s sodbo, opr. št. Pd 321/2005-40 z dne 10.11.2005, ugotovilo le, da pogodba o zaposlitvi med strankama za delovno mesto vodje oddelkov z dne 29.6.1991 ni prenehala veljati in odločilo o stroških postopka, sodišče druge stopnje pa je s sodbo, opr. št. Pdp 182/2006-3 z dne 23.6.2006, delno ugodilo pritožbi tožeče stranke v zvezi z odločitvijo o stroških postopka, zavrnilo pa pritožbo tožene stranke glede odločitve o ugotovitvi, da pogodba o zaposlitvi med strankama z dne 29.6.1991 ni prenehala veljati.
Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka. Predlaga razveljavitev (pravilno: spremembo) sodb sodišča druge in prve stopnje in zavrnitev tožbenega zahtevka. Navaja, da je pogodba o zaposlitvi z dne 24.9.2003 (pravilno: 4.9.2003) še vedno v veljavi, da sta jo obe stranki že več kot dve leti izvrševali in da tožnica po tej pogodbi prejema tudi mesečno plačo. Prejšnjega delovnega mesta zaradi nove sistemizacije, ki je to delovno mesto ukinila, ni več. Zato tožnici ne more več omogočiti zaposlitve na prejšnjem delovnem mestu. S podpisom nove pogodbe o zaposlitvi in izvrševanjem te pogodbe je prejšnja pogodba z dne 29.6.1991 zaradi spremenjenih okoliščin (112. člen Obligacijskega zakonika - OZ, Uradni list RS, št. 83/2001) prenehala veljati.
Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
Revizija je utemeljena.
Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).
Predmet te revizije ni nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč le še veljavnost prejšnje pogodbe o zaposlitvi med strankama z dne 29.6.1991. S sodbo pritožbenega sodišča, opr. št. Pdp 1038/2004-4 z dne 23.9.2005, je bilo namreč že pravnomočno odločeno o nezakonitosti redne odpovedi z dne 6.8.2003 in o zavrnitvi zahtevka za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, revizija zoper to odločitev pa ni bila vložena. Zato se revizijsko sodišče ne opredeljuje do zakonitosti takšne odločitve.
Kljub ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 6.8.2003 in njeni razveljavitvi ni mogoče spregledati tega, da je tožnica dne 4.9.2003 podpisala novo pogodbo o zaposlitvi, ki sta jo stranki izvajali in ki še vedno velja, saj tožnica ni zahtevala njene razveljavitve. Dejstvo razveljavitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi za njeno prejšnjo delovno mesto še ne pomeni, da je s tem ali že zaradi tega prenehala veljati tudi nova pogodba o zaposlitvi. ZDR ali nek drug zakon tega ne določa. Glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi je potrebno upoštevati in prvenstveno izhajati iz ZDR in smiselno upoštevati tudi splošna pravila civilnega prava - če ZDR ali drug zakon ne določa drugače (11. člen ZDR). Glede na to je v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi potrebno izhajati predvsem iz določbe 75. in nadaljnjih členov ZDR, ki opredeljujejo načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, določb ZDR o ničnosti in izpodbojnosti pogodbe o zaposlitvi (v 12., 13., 14., 19. in 21. členu ZDR) in pri tem (glede na določbo 12. člena ZDR, po kateri se pri določanju posledic ničnosti in izpodbojnosti pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ta zakon ne določa drugače) upoštevati tudi določbe Obligacijskega zakonika (OZ, Uradni list RS, št. 83/2001 in nadalj.). Zlasti gre za določbe o ničnosti pogodb (med drugimi predvsem v 86. - 93. členu OZ) in o izpodbojnosti pogodb (med drugimi predvsem v 94. - 99. členu OZ), ki niso v nasprotju z ZDR.
ZDR ali OZ ne določata, da bi zaradi ugotovitve nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehala veljati nova pogodba o zaposlitvi z istim delodajalcem ali da bi ta postala nična. Izpodbojnost pogodbe mora upravičenec v vsakem primeru izrecno uveljavljati. Tega tožnica ni storila. ZDR tudi ne določa, da bi nova pogodba o zaposlitvi z istim delodajalcem (po ponudbi nove pogodbe zaradi prejšnje odpovedi in v skladu z 90. členom ZDR, ki jo delavec sprejme in podpiše novo pogodbo o zaposlitvi), veljala le pogojno. Ob sprejemu ponudbe za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas v 3. odstavku 90. člena celo omejuje obseg sodnega varstva na izpodbijanje utemeljenosti odpovednega razloga. Sodišče se ne spušča v primernost oziroma ustreznost takšne ureditve, temveč prav zaradi izostanka ostalih določb ugotavlja, da bi z upoštevanjem ZDR in splošnih pravil pogodbenega prava lahko nova pogodba prenehala le, če bi prišlo do njene razveljavitve ali ugotovitve njene ničnosti.
Nova pogodba z dne 4.9.2003 tudi ni bila sklenjena z razveznim pogojem (59. člen OZ), saj njeno prenehanje ni bilo odvisno od negotovega dejstva - morebitne ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Posledica odločitve sodišča o ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe za prejšnjo delovno mesto (vodja oddelka) je praviloma vzpostavitev vseh pravic kot v primeru, če do odpovedi sploh ne bi prišlo. Gre za priznanje reintegracije. V obravnavanem primeru, ko sta stranki podpisali novo pogodbo, ki velja in se izvaja, pa reintegracija v delovno razmerje ne pride v poštev. Vprašanje je, če nova pogodba o zaposlitvi preprečuje tudi reintegracijo na prejšnje delovno mesto. V nastali situaciji bi tako lahko govorili tudi o konkurenci dveh pogodb - nove in stare pogodbe, ki bi lahko veljala zaradi odločitve o nezakonitosti odpovedi prejšnje pogodbe. Klub temu vrnitev na prejšnjo pogodbo ni več mogoča. Kasnejša, veljavna pogodba o zaposlitvi namreč odraža kasnejše soglasje pogodbenih volj strank in ima prednost pred staro pogodbo, pa čeprav je bila ta nezakonito odpovedana. Zgolj dodatno je potrebno upoštevati, da prejšnje delovno mesto ne obstaja več. To dejstvo ob že sklenjeni novi pogodbi preprečuje vrnitev na prejšnje delovno mesto. Zaradi nezakonite odpovedi bi imela tožnica kvečjemu zahtevek za povrnitev škode, ne more pa uspeti z zahtevkom za ugotovitev veljavnosti stare pogodbe (za delovno mesto, ki ga je tožena stranka že ukinila).
Glede na navedeno in v skladu s 1. odstavkom 380. člena ZPP je revizijsko sodišče spremenilo izpodbijano sodbo in zavrnilo tožbeni zahtevek. Takšna odločitev ni vplivala na izrek o stroških postopka.