Jedro

Na osnovi opisa znakov kaznivega dejanja organ za brezplačno pravno pomoč ocenjuje, temu pa pritrjuje tudi sodišče, da je očitno in že na prvi pogled razvidno, da tožnica nima izgleda za uspeh v navedeni zadevi. Navedeno kaznivo dejanje je namreč mogoče izvršiti le z zavestnim ravnanjem v nasprotju s predpisi, ovadena državna tožilka pa bi tako ravnala, če bi posredovala osebne podatke tretjim osebam, kar bi bilo v nasprotju z določbami ZVOP-1, takšno ravnanje pa prepovedujeta tudi ZKP in ZDT-1.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev obtožnega predloga zoper okrožno državno tožilko A. A. Iz obrazložitve izhaja, da je bila s sklepom Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju, št. Kt/4519/2021/JBK-jbk z dne 28. 5. 2021 kazenska ovadba tožnice zoper A. A. okrožno državno tožilko, zaradi kaznivega dejanja nevestno delo v službi po 258. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) zavržena, ker naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilka preganja po uradni dolžnosti. Okrožna državna tožilka je v času trajanja predkazenskega postopka kot nosilka zadeve dvakrat pisno ter dvakrat v telefonskem pogovoru zavrnila tožničino zahtevo o vpogledu v spis oziroma posredovanju podatkov in bivališču osumljene osebe z obrazložitvijo, da v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1) strankam ni upravičeno posredovati osebnih podatkov drugih oseb ter z dodatnim pojasnilom, da ji zahtevanih podatkov ne more posredovati zaradi interesa postopka, saj je zadeva še v fazi predkazenskega postopka. Glede na to je bilo ugotovljeno, da okrožna državna tožilka A. A. pri zavrnitvi zahteve za posredovanje podatkov o bivališču določene fizične osebe ni ravnala protipravno. Tožnica ni podala obrazložitve, zakaj potrebuje podatke o bivališču, niti ni izkazala pravnega interesa, pri čemer pavšalna navedba, da ji bo sicer sodišče zadevo zavrglo, standarda izkazovanja pravnega interesa ne dosega. Sicer pa ji je državna tožilka tudi pojasnila, da ji podatkov ne more posredovati zaradi interesov kazenskega postopka, pri čemer državna tožilka stranki ni dolžna pojasnjevati, v čem so ti interesi v konkretni zadevi.

2. Glede na navedeno organ za brezplačno pravno pomoč ocenjuje, da je očitno in že na prvi pogled razvidno, da tožnica nima izgleda za uspeh v zadevi, saj je kaznivo dejanje nevestno delo v službi po 258. členu KZ-1 mogoče izvršiti le z zavestnim ravnanjem v nasprotju s predpisi, ovadena okrožna državna tožilka pa bi tako ravnala, če bi posredovala osebne podatke tretjim osebam. Ker je že na prvi pogled očitno, da zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja niso izpolnjeni, organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, zaradi česar prosilki ne bi bilo utemeljeno in razumno dodeliti brezplačne pravne pomoči. Ker tožnica pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ne izpolnjuje, se organ za brezplačno pravno pomoč z ostalimi pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni ukvarjal. 3. Tožnica v vloženi tožbi navaja, da prej navedeno odločbo izpodbija v celoti, saj meni, da za takšno odločitev ni bilo pravne podlage. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločitev odpravi in njeni prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi.

4. Sodišče je s sklepom št. II U 225/2021-6 z dne 2. 9. 2021 v skladu s 3. alinejo drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo, da bo, ker gre za enostavno dejansko in pravno stanje, v zadevi odločilo po sodniku posamezniku. Predmet presoje v tej zadevi je odločitev ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 24. členu ZBPP, kar pomeni, da gre za po dejanski in pravni plati enostavno zadevo.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa določena stališča podala na naroku za glavno obravnavo, ki ga je sodišče opravilo 5. 10. 2021. Na ta narok tožnica sicer ni pristopila, sodišče pa ga je na predlog tožene stranke vseeno opravilo. Tretji odstavek 58. člena ZUS-1 sicer določa, da če tožeča stranka ne pride na glavno obravnavo, lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, kar pomeni, da je tudi v takšnem primeru narok za glavno obravnavo mogoče opraviti.

6. Tožena stranka glede vložene tožbe tako še navaja, da tožnica v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni podala nobenih dodatnih okoliščin v zvezi s predmetnim kaznivim dejanjem, ki ga je očitala državni tožilki. Povzema razloge za izpodbijano odločitev, ki so navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, in meni, da je izpodbijana odločitev skladna z določbo 24. člena ZBPP in kot taka pravilna. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

7. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v spis št. Bpp 335/2021 Okrožnega sodišča v Murski Soboti, izpodbijano odločbo, sklep Okrožnega državnega tožilstva št. KT/4519/2021/JBK-jbk z dne 28. 5. 2021 ter vse ostale listine in priloge spisa.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo materialnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek).

10. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morata torej biti kumulativno izpolnjena takoimenovani subjektivni oziroma materialni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od premoženjskih razmer na strani prosilca in njegove družine, ter objektivni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Organ za brezplačno pravno pomoč mora pri odločanju, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, presoditi tudi, ali okoliščine in dejstva o zadevi omogočajo dodelitev brezplačne pravne pomoči. Materialnopravno je ta presoja vezana na okvir, ki ga določa 24. člen ZBPP, v obravnavani zadevi pa je to vprašanje, ali zadeva ni očitno nerazumna in ima tožnica (vsaj) verjetne izglede za uspeh. Le v tem primeru je namreč, kot izhaja iz določbe prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, razumno začeti oziroma nadaljevati ta postopek ali vlagati pravna sredstva.

11. Tožnica je vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev obtožnega predloga zoper okrožno državno tožilko A. A. Iz podatkov o zadevi in predloženega spisa izhaja, da je Okrožno državno tožilstvo na Ptuju zavrglo kazensko ovadbo, ki jo je vložila tožnica zoper navedeno tožilko, zaradi kaznivega dejanja nevestno delo v službi. V pravnem pouku je bila tožnica poučena, da ima pravico na podlagi drugega odstavka 60. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sama začeti kazenski pregon tako, da pri Okrajnem sodišču v Murski Soboti predlaga opravo posameznih preiskovalnih dejanj ali vloži obtožni predlog.

12. Iz ugotovitev organa za brezplačno pravno pomoč izhaja, da je v času trajanja predkazenskega postopka navedena okrožna državna tožilka kot nosilka zadeve dvakrat pisno in dvakrat v telefonskem razgovoru zavrnila tožničino zahtevo po vpogledu v spis oziroma posredovanju podatkov o bivališču osumljene osebe z obrazložitvijo, da v skladu z določbami ZVOP-1 strankam ni upravičeno posredovati osebnih podatkov drugih oseb, teh pa ni upravičeno posredovati tudi zaradi interesa postopka, ki je še v fazi predkazenskega postopka. Glede na to ni mogoče ugotoviti, da bi okrožna državna tožilka ravnala protipravno. Tožnica ni podala obrazložitve, zakaj potrebuje podatke o bivališču, niti ni izkazala pravnega interesa, pri čemer pavšalna navedba, da bo sicer sodišče zadevo zavrglo, standarda izkazovanja pravnega interesa ne dosega. Ob tem je bila tudi poučena, da lahko za podatke zaprosi sodišče, pred katerim bi naj potekal določen postopek.

13. Kaznivo dejanje nevestno delo v službi po 258. členu KZ-1 lahko izvrši uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zavestno krši zakone ali druge predpise ali drugače nevestno ravna v službi, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega ali škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, in res nastane kršitev oziroma večja škoda.

14. Na osnovi takšnega opisa znakov kaznivega dejanja organ za brezplačno pravno pomoč ocenjuje, temu pa pritrjuje tudi sodišče, da je očitno in že na prvi pogled razvidno, da tožnica nima izgleda za uspeh v navedeni zadevi, saj je navedeno kaznivo dejanje mogoče izvršiti le z zavestnim ravnanjem v nasprotju s predpisi, ovadena državna tožilka pa bi tako ravnala, če bi posredovala osebne podatke tretjim osebam, kar bi bilo v nasprotju z določbami ZVOP-1, takšno ravnanje pa prepovedujeta tudi ZKP1 in Zakon o državnem tožilstvu (v nadaljevanju ZDT-1)2. 15. Vse navedeno pa kaže na to, da je mogoče s stopnjo zanesljivosti zaključiti, da tožeča stranka z vložitvijo obtožnega predloga zoper okrožno državno tožilko A. A. zaradi kaznivega dejanja nevestno delo v službi po 258. členu KZ-1, očitno nima verjetnih izgledov za uspeh, zato je bila njena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi po presoji sodišča pravilno zavrnjena (24. člen ZBPP).

16. Tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami ne more biti uspešna, saj je bila izpodbijana odločitev pravilno sprejeta na zgoraj navedeni dejanski in materialnopravni podlagi. Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP), vendar pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Ta pa razen izpolnjevanja materialnega pogoja organu za brezplačno pravno pomoč nalaga tudi presojo drugih okoliščin in dejstev o zadevi, kot to opredeljuje 24. člen ZBPP. Kadar ti pogoji niso izpolnjeni, prosilec do brezplačne pravne pomoči ni upravičen.

17. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 1 Tretji odstavek 59. člena ZKP določa, da imajo oškodovanec, oškodovanec kot tožilec in zasebni tožilec pravico pregledovati spise in si ogledati dokazne predmete. Oškodovancu se sme odreči pregled spisov, dokler ni zaslišan kot priča. Iz četrtega odstavka 128. člena ZKP izhaja, da za pregled in prepis spisov, ki naj bo dovoljen zasebnemu tožilcu, oškodovancu kot tožilcu in oškodovancu veljajo določbe 59. člena tega zakona. 2 Prvi odstavek 181. člena ZDT-1 določa, da pridobijo dostop do vsebine osebnih in drugih podatkov iz vpisnikov, imenikov in evidenc, ki se nanašajo na njih, posamezniki, na katere se nanašajo ali druge osebe, ki so v njih navedene, šele po zastaranju kazenskega pregona ali po pravnomočnosti sodbe. Pred potekom teh rokov lahko dostopajo do vsebine osebnih ali drugih podatkov samo v okviru sodnega postopka ali na podlagi odločbe sodišča. Pravico do vpogleda v vsebino osebnih ali drugih podatkov iz vpisnikov, imenikov, evidenc in spisov državnega tožilstva ima še pred njihovim arhiviranjem tudi vsaka pravna ali fizična oseba, ki za to izkaže pravni interes, če to ne posega v določbe prejšnjega stavka ter ne škoduje interesom postopka, tajnosti postopka ali zasebnosti oseb. Vpogled dovoli vodja pristojnega državnega tožilstva.