Jedro

Z navedbami, da ni sorazmerja med očitanim kaznivim dejanjem in odreditvijo pripora ter da pripor ni neogibno potreben, ne da bi bile te navedbe konkretizirane, zagovornik uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega po 2. odstavku 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.

Izrek

Zahteva zagovornika obd. J.M. varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S sklepom preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča na Ptuju z dne 23.6.2001 je bil zoper obd. J.M. odrejen pripor iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Senat Okrožnega sodišča na Ptuju je s sklepom z dne 25.6.2001 pritožbo zagovornika obd. J.M., vloženo zoper sklep o odreditvi pripora, zavrnil kot neutemeljeno.

Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora je zagovornik obd. J.M. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ne da bi konkretno navedel, iz katerih razlogov iz 420. člena ZKP vlaga to izredno pravno sredstvo. V zahtevi le navaja, da izpodbija sklep v celoti, ker da le-ta nima razlogov o pritožbi, obstoječi pa so nejasni in med seboj v nasprotju. Po njegovem mnenju gre za nedopustno združitev postopka z ostalimi obdolženci, ki so osumljeni povsem drugih kaznivih dejanj, s katerimi pa obd. J.M. ni v nobeni povezavi. Nadalje navaja, da ni nobenega sorazmerja med očitanim dejanjem in odreditvijo pripora, ki niti ni neogibno potreben. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da se pripor zoper obd. J.M. ne odredi.

Vrhovna državna tožilka Republike Slovenije B.B. je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga je podala na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, navedla, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena, ker je v pravnomočnem sklepu obrazloženo, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil več kaznivih dejanj prepovedanega prehoda čez državno mejo po 3. odstavku v zvezi z 2. odstavkom 311. člena KZ, prav tako pa je tudi obrazloženo, zakaj je pripor neogibno potreben, obrazloženo pa je tudi razmerje med s kaznivimi dejanji napadeno varnostjo ljudi in odrejenim priporom.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

V določilu 1. odstavka 420. člena ZKP je predpisano, iz katerih razlogov je mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. Res je sicer mogoče to izredno pravno sredstvo vložiti tudi iz razloga po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, katerega zagovornik obd. J.M. smiselno uveljavlja, ko navaja, da sklep nima razlogov o pritožbi ter da so obstoječi razlogi nejasni in med seboj v nasprotju. Vendar pa njegove zahteve za varstvo zakonitosti v zvezi z uveljavljanjem navedenega razloga niti ni mogoče preizkusiti, saj ga v zahtevi za varstvo zakonitosti sploh ni obrazložil. Le sklicevanje na zakonsko besedilo ne zadostuje. Trditev zagovornika obd. J.M. o nedopustnosti združitve postopka z ostalimi obdolženci prav tako ni utemeljena. Zoper obd. J.M. je bil odrejen pripor, kot je razvidno iz obrazložitve pravnomočnega sklepa, zato, ker je podan utemeljen sum, da je skupaj z ostalimi soobdolženci storil kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo po 3. odstavku v zvezi z 2. odstavkom 311. člena KZ, pri čemer so dejanja obdolženca opisana pod tč. 1, 2, 3 in 4 razlogov pravnomočnega sklepa o odreditvi pripora. V pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora so tudi navedene okoliščine, na podlagi katerih je sodišče ugotovilo, da je podana realna nevarnost, da bi obdolženec na prostosti nadaljeval s prepovedano dejavnostjo, obrazloženo pa je tudi sorazmerje med očitanim kaznivim dejanjem in med odreditvijo pripora. Z navedbami, da ni sorazmerja med očitanim kaznivim dejanjem in odreditvijo pripora ter da pripor ni neogibno potreben, zagovornik obd. J.M., ne da bi take svoje navedbe tudi konkretiziral, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, torej razlog, katerega po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da niso podane kršitve zakona. Zato je zahtevo zagovornika obd. J.M. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).