Jedro

Tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da tožba, na katero se prošnja za dodelitev BPP nanaša, nima verjetnega izgleda za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Predsednica Upravnega sodišča RS (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbama v upravnem sporu zoper odločbi Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 232/2014-2 z dne 7. 8. 2014 in Bpp 237/2014-2 z dne 7. 8. 2014 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Z izpodbijanim sklepom pa je zadevi, ki sta se vodili pred Upravnim sodiščem RS v Ljubljani, Bpp 279/2014 in Bpp 281/2014, združila v skupno obravnavo in odločanje tako, da se zadeva vodi pod številko Bpp 279/2014. Tožnik je 11. 9. 2014 zoper odločbi Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 232/2014-2 z dne 7. 8. 2014 in Bpp 237/2014-2 z dne 7. 8. 2014 vložil tožbo in prošnjo za dodelitev BPP. V skladu s prvim odstavkom 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se kot pogoji za ugotavljanje upravičenosti do dodelitve BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za odobritev BPP. Med drugim se presoja tudi ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je tudi razumno sprožati. Ob dodelitvi BPP morajo biti kumulativno izpolnjeni tako finančni pogoji, kot tudi objektivni pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Organ za BPP je menil, da glede na kriterije razumnosti zadeve, v obravnavanem primeru zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh iz razlogov, ki jih v obrazložitvi navaja, zato je vlogo tožnika za dodelitev BPP zavrnil. Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijano odločbo ne strinja in da bo s pomočjo dodeljene BPP navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha. Tožnik je prava neuka stranka in naslovno sodišče prosi, da mu dodeli BPP in da ga tudi oprosti plačila vseh sodnih stroškov in taks. Sodišče krši Ustavo RS in Evropsko konvencijo za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP), ker tožniku že od samega začetka ne dodeli BPP. Ker je neuka stranka, dokler mu ne bo nudena ustrezna BPP za pravilno reševanje sporov, nobena sodba ne bo zakonita. Tožena stranka napačno ugotavlja, da ni izgledov za uspeh, česar ne obrazloži. V demokratični državi bi se tožniku dodelilo odvetnika. Povsem upravičen je do dodelitve BPP, saj nima sredstev za najem odvetnika. Sodišče ščiti pokvarjene in skorumpirane sodnike pred kazenskim pregonom. Tožniku sodišče ne omogoča satisfakcije in pravice do poštenega sojenja. Tožnik pa nima sredstev za najem odvetnika in nima tudi nobenega premoženja. Tako mu nastaja škoda neprecenljive velikosti. Tožnik bo prisiljen sprožati vedno nove kazenske in odškodninske postopke. Prilaga kopijo odločbe CSD z dne 30. 9. 2014. Tožena stranka je sodišču dostavila spis, na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja: Tožena stranka je v predmetni zadevi odločila na podlagi 24. člena ZBPP, ki ga je tudi pravilno uporabila. Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Ta pogoj mora biti izpolnjen poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku nesporno izkazane, pa morata biti oba pogoja, to je finančni pogoj in pogoj verjetnega izgleda za uspeh, kumulativno izpolnjena. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev tudi, če bi njen finančni položaj to omogočal ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, niso izkazani. Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev izredne BPP v zvezi z tožbama zoper odločbi Upravnega sodišča RS v Ljubljani, Bpp 232/2014-2 in Bpp 237/2014-2, obe z dne 7. 8. 2014. Iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je tožnik v predmetni zadevi zaprosil za dodelitev BPP v zvezi z vloženo tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 232/2014-2 z dne 7. 8. 2014 (prvo navedena odločba iz izreka izpodbijane odločbe). S to je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani I U 1635/2013-9 z dne 10. 7. 2014. S tem sklepom je bil zavržen predlog tožnika za podaljšanje roka za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani I U 1635/2013 z dne 5. 12. 2013, s katerim je bila zavržena tožnikova tožba na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Po presoji sodišča je pristojni organ za BPP pravilno presodil, da tožnik v postopku s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani I U 1635/2013-9 z dne 10. 7. 2014 ni imel verjetnega izgleda za uspeh, saj je nesporno zamudil prekluzivni rok za pritožbo. Ker v predmetni zadevi pogoj iz 24. člena ZBPP, to je, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tudi po presoji sodišča ni izpolnjen, je tožena stranka utemeljeno zavrnila zadevno vlogo tožnika za dodelitev BPP.

Tožnik je prosil tudi za dodelitev BPP v zvezi z vloženo tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 237/2014-2 z dne 7. 8. 2014 (drugo navedena odločba iz izreka izpodbijane odločbe), s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v zezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani I U 279/2014-10 z dne 8. 7. 2014. S slednjim je bila kot prepozna zavržena tožnikova pritožba zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani I U 279/2014-5 z dne 20. 3. 2014, s katerim je sodišče tožnikovo tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Tudi v tem primeru pogoj iz 24. člena ZBPP, da ima prosilec za BPP v zadevi verjetne izglede za uspeh, ni bil izpolnjen. Tudi po presoji sodišča obravnavani prošnji za dodelitev BPP nista bili utemeljeni, saj tudi tožnik v obeh predhodno navedenih zadevah ni imel verjetnih izgledov za uspeh.

Sodišče kot pavšalne in neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da naj bi tožena stranka kršila Ustavo RS in EKČP. Po presoji sodišča je tožena stranka tudi pravilno uporabila materialno pravo, sodišče pa tudi ni našlo kršitev pravil postopka.

Neutemeljen je predlog tožnika, da naj sodišče odloči o taksni oprostitvi v zadevi. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi BPP.

Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.