Jedro

S tem, ko je sodišče ustavilo vodenje izvršbe na (vseh) zastavljenih nepremičninah (ki so v obravnavanem primeru edini (možen) predmet izvršbe), je sklep o izvršbi (s katerim je bila izvršba na nepremičninah dovoljena) ostal brez učinka. ZIZ namreč upniku ne daje podlage, da bi v okviru istega izvršilnega postopka ponovno vodil izvršbo z istim izvršilnim sredstvom oziroma na istem predmetu izvršbe. Dovoljenje za opravo izvršbe na določenem predmetu izvršbe (tj. na s hipoteko obremenjenih nepremičninah) je torej v tekoči izvršbi (v njenih časovnih mejah pravnomočnosti) ukinjeno. Primer, ko upnik zamudi določeno dejanje in sodišče zato izvršbo (v določenem obsegu) ustavi, je v bistvenem podoben procesni dispoziciji upnika - umiku in omejitvi izvršbe iz 43. člena ZIZ. Upniku v takšni situaciji po tretjem odstavku 43. člena ZIZ ostane na voljo vložitev novega predloga za izvršbo, ne pa tudi vložitev predloga za nadaljevanje (že ustavljene) izvršbe.

Upnik si torej z revizijo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje (ki se nanaša na možnost poplačila zastarane (zavarovane) terjatve iz zastavljenih nepremičnin) namreč v ničemer ne spremeni položaja upnika v obravnavani zadevi. Zato upnik nima pravnega interesa za revizijo.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Upnik mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti drugi dolžnici stroške revizijskega odgovora v višini 447,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Upnik je 2. 12. 2016 vložil predlog za izvršbo za znesek 25.146,74 EUR zoper glavnega in hipotekarnega dolžnika na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa posojilne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z dne 30. 11. 2004. Zoper glavnega dolžnika se je izvršilni postopek vodil pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu I 646/2016 (ki je bil s sklepom 15. 1. 2020 ustavljen). Predlog za izvršbo zoper zastavitelja je bil zavržen, ker je umrl pred vložitvijo predloga. Po koncu zapuščinskega postopka po zastavitelju je zato upnik 28. 8. 2018 vložil predlog za izvršbo zoper zastaviteljevi pravni naslednici in predlagal izvršbo na zastavljenih nepremičninah.1 Sodišče je izvršbo na podlagi izvršilnega naslova dovolilo s sklepom I 447/2018 z dne 13. 9. 2018. 2. Dolžnici sta vložili ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem sta (med drugim) opozorili, da sta tako terjatev kot hipoteka (delno) zastarali zaradi poteka 10-letnega roka od dospelosti zavarovane terjatve (tretji odstavek 154. člena SPZ).

3. Sodišče prve stopnje je ugovoru dolžnic zoper sklep o izvršbi delno ugodilo. Sklep je razveljavilo za znesek 16.717,74 EUR (glavnice in pogodbenih obresti) ter za zakonske zamudne obresti od posameznih (zastaranih) anuitet in od zneska 4.360,74 EUR (pogodbenih obresti). Predlog za izvršbo je v tem delu zavrnilo. V preostalem je ugovor dolžnic zavrnilo in upniku naložilo plačilo stroškov dolžnic.

4. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo druge dolžnice in upnika ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Odločilo je o stroških pritožbenega postopka.

5. Na predlog upnika je Vrhovno sodišče s sklepom II DoR 252/2020 z dne 24. 7. 2020 dopustilo revizijo glede vprašanj: 1. Ali je lahko hipoteka delno zastarala (ugasnila) glede posameznih obrokov (anuitet), ki so v plačilo zapadle več kot 10 let pred pretrganjem zastaranja, glede tistih, ki so zapadle kasneje, pa ne; 2. Ali lahko upnik na podlagi 343. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) zahteva poplačilo iz hipoteke, ki je (delno) ugasnila (tretji odstavek 154. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ni pa prenehala (prvi odstavek 154. člena SPZ).

6. Na podlagi tega sklepa upnik vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga ugoditev reviziji in spremembo izpodbijanega sklepa – ugoditev njegovi pritožbi in spremembo prvostopenjskega sklepa tako, da se ugovora dolžnic zavrneta glede celotne glavnice (tj. 20.786,00 EUR) ter se jima naloži v plačilo stroške upnika. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču druge oziroma prve stopnje v nov postopek.

7. Revizija je bila vročena dolžnicama. Druga dolžnica je v odgovoru primarno predlagala zavrženje, podredno pa zavrnitev revizije ter povračilo stroškov revizijskega postopka. Tretja dolžnica je predlagala zavrnitev revizije in povrnitev stroškov revizijskega postopka.

**Odločitev sodišča prve in druge stopnje**

8. Nižji sodišči sta zavzeli stališče, da je treba 343. člen OZ (ki upniku omogoča poplačilo zastarane glavnice iz zastavljene nepremičnine) uporabiti v povezavi s tretjim odstavkom 154. člena SPZ, po katerem hipoteka ugasne s potekom 10 let od dneva dospelosti zavarovane terjatve. Presodili sta, da poplačilo zastarane terjatve (glavnice) ni mogoče niti pod pogoji iz 343. člena OZ, ko hipoteka ugasne. Sodno uveljavljanje s hipoteko zavarovane terjatve (glavnice) je namreč omejeno na časovno obdobje 10 let. Zato sta razveljavili sklep o izvršbi glede anuitet, ki so zapadle v plačilo 10 let pred vložitvijo predloga za izvršbo dne 2. 12. 2016 (tj. ki so zapadle pred 2. 12. 2006) ter glede zamudnih obresti od teh anuitet.2 **Povzetek revizijskih navedb**

9. Revident nasprotuje stališču sodišč prve in druge stopnje, da je hipoteka zastarala glede anuitet, ki so zapadle pred 2. 12. 2006 (tj. glede anuitet, ki so zastarale). Kot bistveno navaja, da hipoteka zaradi načela nedeljivosti (150. člen SPZ) ne more zastarati delno (ali preneha v celoti ali pa v celoti obstaja). Pojasnjuje, da od zapadlosti zadnje anuitete ni minilo 10 let, kar pomeni, da hipoteka ni v celoti prenehala (temveč je hipotekarno jamstvo ostalo v celoti v veljavi). Poudarja, da terjatev z zastaranjem ni prenehala (postala je neiztožljiva), zato tudi hipoteka ni prenehala. Po mnenju revidenta se lahko upnik tudi po preteku zastaralnega roka poplača iz zastavljene stvari (v skladu s 343. členom OZ), ker je hipoteka vpisana v zemljiški knjigi. Izpostavlja, da s potekom 10 letnega zastaralnega roka hipoteka le ugasne, medtem ko bi prenehala šele z izbrisom iz zemljiške knjige. Ker hipoteka ni bila izbrisana (niti ni mogla biti izbrisana), temveč formalno obstaja in veže v skladu s publicitetnimi učinki, upnik ni izgubil poplačilne pravice na podlagi hipoteke. Meni, da izvršilno sodišče materialnega prenehanja hipoteke ne bi smelo presojati. Nižjima sodiščema zato očita zmotno uporabo 343. člena OZ in tretjega odstavka 154. člena SPZ.

**Navedbe odgovora na revizijo**

10. Druga dolžnica v odgovoru na revizijo opozarja, da upnik nima pravnega interesa za vložitev revizije, ker je Okrajno sodišče v Novem mestu s sklepom I 447/2018 z dne 27. 7. 2020 izvršbo na zastavljene nepremičnine ustavilo. Poleg tega je bila upnikova terjatev v celoti poplačana v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu I 646/2016, ki se je vodil zoper glavnega dolžnika. Ker je dolžnik obveznost izpolnil, je bil postopek na predlog upnika s sklepom 15. 1. 2020 ustavljen. Upnikova terjatev pa je zaradi poplačila prenehala. V nadaljevanju navaja, da zastaranje zoper zastavitelja (oziroma njegove pravne naslednike) ni bilo pretrgano z vložitvijo predloga za izvršbo 2. 12. 2016, ker je bil predlog zoper zastavitelja zavržen. Meni, da je zato 10 letni rok od dospelosti zadnje anuitete že potekel in je hipoteka zastarala v celoti. Pojasnjuje, da bi podaljšanje zavarovanja z zastavno pravico po preteku desetih let pomenilo obid tretjega odstavka 154. člena SPZ.

11. Tretja dolžnica v odgovoru na revizijo kot bistveno navaja, da je treba upoštevati tudi načelo akcesornosti zavarovane terjatve. Po mnenju tretje dolžnice neiztožljive zavarovane terjatve ni dopustno obravnavati drugače od terjatve, ki je prenehala zaradi plačila – upnik v teh primerih ne more uveljavljati sodnega varstva. Poudarja, da načelo nedeljivosti pomeni, da dolžnik ne more zahtevati zmanjšanja hipoteke zaradi delnih plačil terjatve. Vendar to ne pomeni, da lahko sodišče dopusti poplačilo celotne terjatve. Če bi dolžnik poplačal nezastaran del, upnik ne bi imel več sodnega varstva – hipoteka bi obstajala le še formalno, v zastaranem delu pa bi postala neiztožljiva. Vsebinsko prazna hipoteka ne služi več zavarovanju terjatve (upniku ne zagotavlja sodnega varstva), čeprav je vpisana v zemljiško knjigo.

12. Revizija ni dovoljena.

_O upnikovem pravnem interesu za revizijo_

13. Obravnavani izvršilni postopek se je začel z upnikovim predlogom za izvršbo (na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa) zoper pravni naslednici zastavitelja (hipotekarnega dolžnika), v katerem je predlagal izvršbo na (vseh) zastavljenih (s hipoteko obremenjenih) nepremičninah – tj. zaznambo sklepa o izvršbi in njihovo prodajo.

14. Druga dolžnica upniku utemeljeno odreka pravni interes za revizijo v tem izvršilnem postopku. V odgovoru na revizijo namreč opozarja, da je Okrajno sodišče v Novem mestu s sklepom I 447/2018 z dne 29. 7. 2020 ustavilo izvršbo na zastavljene nepremičnine (na podlagi drugega odstavka 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ, ker upnik ni položil predujma za izvršilne stroške) in razveljavilo vsa opravljena izvršilna dejanja (drugi odstavek 76. člena ZIZ).3

15. Procesni učinek ustavitve izvršbe je ta, da preneha teči faza opravljanja izvršbe, s čimer se praviloma konča tudi celotni izvršilni postopek.4 Vendar ustavitve izvršbe ne gre enačiti s koncem (ustavitvijo) izvršilnega postopka. Izvršilni postopek je končan, ko stranke (in drugi udeleženci) ne morejo več opravljati procesnih dejanj, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje (le) neuspešen konec faze oprave izvršbe.5 Kadar je postopek odločanja o pravnih sredstvih še v teku (kot v konkretnem primeru), pomeni sklep o ustavitvi izvršbe le konec oprave izvršbe in ne izvršilnega postopka v celoti. Izvršilni postopek se v takšnem primeru v celoti konča šele z odločitvijo o pravnih sredstvih, ki so bila vložena do trenutka ustavitve izvršbe, pa o njih še ni bilo odločeno. Tudi kadar sodišče meni, da vlagatelj pravnega sredstva zaradi ustavitve ne izkazuje več pravnega interesa za odločanje o vloženem pravnem sredstvu, mora o tem sprejeti ustrezno odločitev v obliki sodne odločbe.6 V tem primeru zavrže pravno sredstvo.

16. Prav za takšno situacijo gre v konkretnem primeru. Revident zaradi ustavitve izvršbe namreč ne izkazuje več pravnega interesa za odločanje o vloženi reviziji. Kadar sodišče ustavi izvršbo sicer ne razveljavi sklepa o izvršbi.7 Vendar je ta postal neučinkovit zaradi razvoja samega izvršilnega postopka. S tem, ko je sodišče ustavilo vodenje izvršbe na (vseh) zastavljenih nepremičninah (ki so v obravnavanem primeru edini (možen) predmet izvršbe),8 je sklep o izvršbi (s katerim je bila izvršba na nepremičninah dovoljena) ostal brez učinka. ZIZ namreč upniku ne daje podlage, da bi v okviru istega izvršilnega postopka ponovno vodil izvršbo z istim izvršilnim sredstvom oziroma na istem predmetu izvršbe. Dovoljenje za opravo izvršbe na določenem predmetu izvršbe (tj. na s hipoteko obremenjenih nepremičninah) je torej v tekoči izvršbi (v njenih časovnih mejah pravnomočnosti) ukinjeno. Primer, ko upnik zamudi določeno dejanje in sodišče zato izvršbo (v določenem obsegu) ustavi, je v bistvenem podoben procesni dispoziciji upnika – umiku in omejitvi izvršbe iz 43. člena ZIZ. Upniku v takšni situaciji po tretjem odstavku 43. člena ZIZ ostane na voljo vložitev novega predloga za izvršbo, ne pa tudi vložitev predloga za nadaljevanje (že ustavljene) izvršbe.9

17. Upnik si torej z revizijo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje (ki se nanaša na možnost poplačila zastarane (zavarovane) terjatve iz zastavljenih nepremičnin) namreč v ničemer ne spremeni položaja upnika v obravnavani zadevi. Zato upnik nima pravnega interesa za revizijo.

**Odločitev o reviziji**

18. Vrhovno sodišče je revizijo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 377. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

**O stroških revizijskega postopka**

19. Odločitev, da upnik sam krije svoje stroške revizijskega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) ter je zajeta z zavrnitvijo njegove revizije. Na podlagi navedenih določb pa mora upnik stroške odgovora na revizijo povrniti drugi dolžnici. Višina teh je odmerjena v skladu z Odvetniško tarifo in priglašenim stroškovnikom. Vrhovno sodišče je drugi dolžnici priznalo nagrado za odgovor na revizijo v višini 600 točk (tar. št. 27/6)10 in 2% materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena Odvetniške tarife), kar povečano za 22% DDV znaša 447,98 EUR. Upnik je tako dolžan drugi dolžnici povrniti 447,98 EUR stroškov za revizijski postopek v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila. Sodišče stroškov odgovora na revizijo tretji dolžnici ni priznalo, saj z njim ni prispevala k odločitvi in ne gre za potrebne stroške postopka (v odgovoru se je opredelila le do vsebinske (ne)utemeljenost revizije, ki zaradi pomanjkanja pravnega interesa ni dovoljena). Zato tretja dolžnica sama krije svoje stroške odgovora na revizijo (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

20. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Predlog za izvršbo je upnik hkrati vložil tudi zoper glavnega dolžnika, vendar ga je sodišče s sklepom 24. 10. 2018 zavrglo. 2 Sklep o izvršbi sta razveljavili tudi glede zamudnih obresti iz nezastaranih anuitet, ki so se natekle tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo (tj. do 1. 12. 2013), kar ni revizijsko sporno. 3 Iz podatkov spisa izhaja, da pritožba zoper sklep o ustavitvi izvršbe ni bila vložena. 4 Galič, A.: Zakon o izvršbi in zavarovanju (vključno z novelo ZIZ-A): Komentar novele in uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana, 2002, str. 251. 5 Ustavitev postopka bo pomenila tudi ustavitev izvršbe, medtem ko ustavitev izvršbe ne pomeni nujno že tudi konca postopka (npr. mogoča je tudi le „delna“ ustavitev izvršbe, kadar se ta opravlja z več sredstvi in predmeti izvršbe). Primerjaj judikate Vrhovnega sodišča RS II Ips 125/2012, II Ips 332/2011, II Ips 114/2015. Glej tudi D. Wedam Lukić, Civilno izvršilno pravo, Časopisni zavod Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1992, str. 80; Vesna Rijavec, Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 187. 6 Glej odločbo Ustavnega sodišča Up-1273/07-11, točka 10 in tam citirano literaturo, zlasti Triva, Belajec, Dika, Sudsko izvršno pravo, Opći dio, Drugo izpremenjeno i dopunjeno izdanje, Informator, Zagreb 1984, str. 249 in 250. 7 Pojem razveljavitve opravljenih izvršilnih dejanj ne zajema izdaje sklepa o izvršbi, ki je procesno dejanje sodišča, preden to začne opravljati izvršilna dejanja. Glej judikata Vrhovnega sodišča RS II Ips 114/2015 in II Ips 519/2004, ki se sklicujeta na načelno pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 26. 6. 2002. 8 Upnik lahko (v razmerju do zastavitelja) zahteva poravnavo svoje terjatve le iz vrednosti zastavljenih nepremičnin. Dolžnici (kot pravni naslednici zastavitelja) torej odgovarjata omejeno – le do obsega, v katerem je mogoče doseči (prisilno) poplačilo obveznosti s prodajo nepremičnine. 9 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 332/2011 z dne 22. 12. 2011. 10 Glede na v reviziji navedeno vrednost spora 25.146,74 EUR.