Jedro

V konkretnem primeru je bil spremenjeni upravni akt izdan 2.10.2013, torej še pred odstopom predmetne tožbe in posledično pred pričetkom sodnega postopka, vendar je sodišče kljub temu pri svoji odločitvi smiselno uporabilo 39. člen ZUS-1. Sodišče je tožnika dne 15.10.2013 na podlagi drugega odstavka 39. člena ZUS-1 pozvalo, da se izjavi, ali vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja na novo izdani akt. Navedeni poziv mu je bil vročen 17.10.2013, vendar v zakonsko določenem roku, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni izjavil, da vztraja pri vloženi tožbi, zato je sodišče predmetni postopek ustavilo na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1. Tožnik v tožbi ni opredelil stroškov, za katere zahteva povračilo, zato je njegov stroškovni zahtevek ostal neopredeljen.

Izrek

I. Postopek se ustavi.

II. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je naslovnemu sodišču odstopila v reševanje tožnikovo tožbo, vloženo 28. 8. 2012. Hkrati s tožbo je sodišču posredovala odločbo, št. 33101-188/2011/10 z dne 2. 10. 2013, s katero je na podlagi 273. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ugodila tožnikovi pritožbi, odpravila izpodbijano odločbo in odločila, da je tožnik upravičen do izravnalnih plačil OMD – kraško na površini 13,81 ha v višini 2.493,42 EUR. S tem je v celoti ugodila njegovemu zahtevku za ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) za leto 2010. Postopanje sodišča v primeru, ko upravni organ naknadno izda drug upravni akt, s katerim odpravi oziroma spremeni izpodbijani akt, ureja 39. člen Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Če organ med sodnim postopkom izda drug upravni akt, s katerim spremeni ali odpravi izpodbijani upravni akt ali če v primeru molka kasneje izda upravni akt, mora to sporočiti sodišču, pri katerem je sprožen spor. V tem primeru sodišče od tožnika zahteva, da mu v 15 dneh sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na spremenjeni oziroma novi upravni akt (prvi in drugi odstavek 39. člena ZUS-1). Če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sodišče postopek nadaljuje, sicer pa postopek s sklepom ustavi (tretji odstavek 39. člena ZUS-1).

V konkretnem primeru je bil spremenjeni upravni akt izdan 2. 10. 2013, torej še pred odstopom predmetne tožbe in posledično pred pričetkom sodnega postopka, vendar je sodišče kljub temu pri svoji odločitvi smiselno uporabilo 39. člen ZUS-1. Toženka namreč po prejemu predmetne tožbe z njo ni ravnala v skladu s četrtim odstavkom 65. člena ZUP, po katerem bi morala vlogo, ki je ni pristojna sprejeti, za katero pa ni nobenega dvoma o tem, kateri organ jo je pristojen sprejeti, brez odlašanja poslati pristojnemu organu oziroma sodišču in to sporočiti stranki. Glede na navedeno je zato sodišče tožnika dne 15. 10. 2013 na podlagi drugega odstavka 39. člena ZUS-1 pozvalo k izjavitvi, ali vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja na novo izdani akt. Navedeni poziv mu je bil vročen 17. 10. 2013, vendar v zakonsko določenem roku, niti kasneje do izdaje tega sklepa, tožnik ni izjavil, da vztraja pri vloženi tožbi.

Glede na navedeno je sodišče predmetni postopek ustavilo na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1. O stroških postopka je sodišče odločilo po prvem odstavku 25. člena ZUS-1, ki določa, da če se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, sodišče odloči o stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po drugem odstavku 163. člena ZPP mora stranka v zahtevi za povrnitev stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Tega pa tožnik v tožbi ni storil, zato je njegov stroškovni zahtevek ostal neopredeljen. ZPP namreč razlikuje med različnimi vrstami stroškov, tožnikov zahtevek pa stroškov ne opredeljuje niti po vrsti niti po višini, zato do povrnitve stroškov tega upravnega spora ni upravičen. Enako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v sklepih, I Up 621/2007 z dne 6. 2. 2008 in I Up 209/2007 z dne 21. 2. 2008. Sodišče pa tožniku še pojasnjuje, da mu bo po pravnomočnosti tega sklepa na podlagi opombe 6.1 c) Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1) po uradni dolžnosti vrnjena že plačana sodna taksa v znesku 148,00 EUR.