Jedro

Po razlagi 2. odstavka 35. člena ZDrž in 3. odstavka 63. člena ZDen obstaja domneva nelojalnosti celo v primeru, ko neka oseba nemške narodnosti ne bi bila članica Kulturbunda. To pomeni, da je v vsakem primeru, ko sta izkazani ostali dve okoliščini iz 2. odstavka 35. člena ZDrž, lojalnost osebe, ki ni bila vpisana v evidenco jugoslovanskih državljanov, potrebno izkazati z okoliščinami, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da domneva nelojalnosti v konkretnem primeru ne drži.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnice proti odločbi Upravne enote A., Sektor za upravne notranje zadeve, Oddelek za matične zadeve z dne 15. 2. 2002, s katero je bilo ugotovljeno, da se A. A., roj. 1. 4. 1870 v A., po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali od 28. 8. 1945 do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-1, 38/92, 61/92 in 13/94, v nadaljevanju ZDRS) do njene smrti dne 20. 12. 1965, ni štela za državljanko SR Slovenije in SFR Jugoslavije. Ugotovljeno je bilo, da je imenovana sicer bila državljanka Kraljevine Jugoslavije z domovinstvom na dan 6. 4. 1941 v takratni mestni občini A., vendar pa na dan 28. 8. 1945 zaradi uporabe 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 54/46, 104/47, 88/48 in 105/48) ni postala jugoslovanska državljanka. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je bila imenovana nemške narodnosti in da se je že pred 4. 12. 1948 nahajala v tujini. Okoliščine, ki zadevajo njeno narodnost, so razvidne iz arhivskega gradiva. V Zgodovinskem arhivu v A. se hrani uradno potrdilo NOO z dne 5. 9. 1945, iz katerega izhaja, da je bila imenovana nemške narodnosti, v izpisku OZNE za A je navedeno, da je imenovana nemške narodnosti in članica Kulturbunda (tr. št. 878/b/G z dne 28. 10. 1945). Iz popisa prebivalstva iz leta 1931 je razvidno, da je v njem označen kot njen materni jezik nemški jezik, iz Izpisa Nemcev iz ljudskega popisa z dne 31. 7. 1941 pa je razvidno, da je pod zaporedno številko 147 imenovana vpisana kot oseba nemške narodnosti. Tudi iz seznama kulturbundovcev fonda KUZOP je razvidno, da je imenovana vpisana v seznamu članov Kulturbunda, navedena je tudi v fondu nemškega konzulata v A. v Seznamu Nemcev. Imenovana je vpisana tudi v fondu izseljenih Volksdeutscherjev. Ugotovljeno je bilo, da se je A. A. že pred 4. 12. 1948 nahajala v tujini. Iz fonda izseljenih Volksdeutscherjev izhaja, da je bila kot oseba nemške narodnosti izseljena dne 19. 12. 1945 preko B. v Avstrijo. Tožena stranka v izpodbijani odločbi pojasnjuje, da gre v primeru Izpisa Nemcev iz ljudskega štetja z dne 31. 7. 1941 za lastno opredelitev A. A. za nemško narodnost in smatra to njeno lastno opredelitev kot najbolj tehten dokaz, dokaz, ki ima največjo težo, saj gre za posameznikovo lastno opredelitev. Pri tem je tudi upoštevalo, da je imenovana ob popisu prebivalstva mesta A. iz leta 1931 navedla kot materni jezik nemški jezik. Opredelitev za nemško narodnost potrjuje tudi dejstvo, da je bila članica Kulturbunda. Ta podatek je zabeležen v fondu KUZOP. Nemška narodnost imenovane je bila ugotovljena na podlagi arhivskega gradiva, ki ga je zbrala in uredila Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev za Slovenijo na podlagi zaplenjenega originalnega gradiva o popisu prebivalstva ljubljanske pokrajine.

Za tožnico ni sporno, da je A. A. že pred 4. 12. 1948 živela v tujini. To dejstvo, da je bila imenovana izseljena decembra 1945, tudi potrjujeta izjavi dveh prič, BB z dne 7. 11. 2001 in C.C. V obravnavanem primeru tako ni dvoma v pravilnost ugotovitve, da je pokojna A. A. na dan 4. 12. 1948 živela v tujini, ko je stopila v veljavo novela Zakona o državljanstvu FLRJ. Za tožnico je sporno neverodostojno arhivsko gradivo in tretji pogoj, naveden v 2. odstavku 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ, to je nelojalnost proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ. Kot dokaz lojalnosti je tožnica predložila pritožbo A. A. zoper odločbo Mestne zaplembene komisije v A. z dne 2. 10. 1945. Domnevo nelojalnosti A. A. pa je tožnica izpodbijala v svoji izjavi, ki jo je podala dne 7. 11. 2001, kakor tudi z izjavo priče C.C., ki je povedala, da je bila imenovana izredno naklonjena Slovencem in da je ogorčeno nasprotovala hitlerizmu in nacizmu. Priložila pa je tudi izjavo D.D., v kateri je napisal, da je A. A. poznal preko 25 let in da se je proti Slovencem obnašala lojalno in korektno. Tožena stranka v odločbi navaja, da so navedbe prič pavšalne in nekonkretizirane, saj z navedbami o njenem prijateljskem odnosu do Slovencev in športnega društva Ilirija ni mogoče izpodbiti domneve nelojalnosti. V tožbi tožnica navaja, da okoliščina, da je bila A. A. nemške narodnosti kakor tudi, da je na dan 4. 12. 1948 živela v tujini in da je bila 19. decembra 1945 izseljena s strani tedanje oblasti, zanjo ni sporna. Sporna ji je okoliščina iz 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ, da se je A. A. med vojno ali pred vojno s svojim nelojalnim ravnanjem proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ pregrešila zoper svoje državljanske dolžnosti. Tožena stranka opira svoje zavračanje dokazov tožeče stranke o lojalnem ravnanju na arhivsko gradivo o članstvu A. A. v Kulturbundu. Tožnica pa je ravno na podlagi izjave A. A. v pritožbi zoper zamplembeno odločbo in na podlagi svojega lastnega vedenja in prepričanja zatrjevala, da imenovana nikoli ni bila članica Kulturbunda, zato je upravičeno podvomila v verodostojnost seznama, ki ga je pridobila tožena stranka, kajti Arhiv RS ne jamči za verodostojnost vsebine dokumentov, ki jih hrani, saj nikdar ni bil pristojen za izdajo teh dokumentov. Seznam kulturbundovcev je po navedbi Arhiva RS sekundarni vir, narejen na podlagi nemškega seznama. Iz kopije naslovne strani Seznama in iz kopije na 6. strani je razvidno, da je Seznam brez zaporednih številk, brez rojstnih podatkov napisanih oseb, brez navedbe vira, od kod naj bi neznani sestavljalec črpal imena navedenih oseb, brez navedbe avtorjev, ki so sestavili Seznam, brez datuma, ko je nastal seznam in brez podpisa odgovorne osebe. Iz tega izhaja, da takšnemu Seznamu ne gre veljava javne listine v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku. Tožnica je v postopku izpodbijala domnevo o nelojalnem ravnanju imenovane na načine, ki jih je imela po skoraj 60 letih na razpolago, in ob dejstvu, da je imenovana umrla že leta 1965. Predložila je pritožbo A. A. z dne 2. 10. 1945 zoper odločbo Mestne zaplembene komisije, v kateri je opisala številne konkretne okoliščine, ki so kazale na njeno lojalnost do Slovencev. O njeni lojalnosti je podal izjavo tudi D.D. in tudi priča C.C.. Tožnica meni, da je odločba druge stopnje zmotna, zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Tožena stranka je sodišču predložila spise in navedla, da je odločba pravilna in zakonita glede na dejansko stanje, ki je razvidno iz dokumentacije, in predlaga da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Zastopnik javnega interesa, Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, je prijavil udeležbo v postopku, z vlogo z dne 7. 10. 2002. Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za ugotavljanje državljanstva A. A., kar predstavlja predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije na podlagi 3. odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 - odločba US RS, 13/93 - odločba US RS, 31/93, 24/95 - odločba US RS, 20/97 - odločba US RS, 23/97 - odločba US RS, 65/98 - odločba US RS, 76/98 - odločba US RS, 66/00 in 11/01 - odločba US RS, v nadaljevanju ZDen). Po citirani določbi izda občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve, ugotovitveno odločbo o državljanstvu upravičenca, če ta ni vpisan v evidenco o državljanstvu. Po določbi 39. člena ZDRS se državljanstvo osebe presoja po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo ZDRS. Z navedeno določbo je zagotovljena kontinuiteta s prejšnjimi pravnimi redi, kar pomeni, da je za ugotavljanje državljanstva za konkretno osebo potrebno upoštevati predpise, ki so veljali v trenutku njenega rojstva do smrti oziroma časa, ko se ugotavlja njeno državljanstvo. Med te predpise sodi tudi Zakon o državljanstvu FLRJ (v nadaljevanju: ZDrž), prvotno Zakon o državljanstvu DFJ (Uradni list DFJ, št. 64/45), ki je bil kasneje večkrat spremenjen oziroma dopolnjen. Po določbi 1. odstavka 35. člena ZDrž se za jugoslovanske državljane štejejo vsi tisti, ki so bili na dan 28. 8. 1945 jugoslovanski državljani po veljavnih predpisih. Za ugotavljanje državljanstva pa se uporablja določba 2. odstavka 35. člena ZDrž. Po tej določbi se za državljane FLRJ niso štele osebe nemške narodnosti, ki so ob uveljavitvi novele 2. odstavka 35. člena ZDrž na dan 4. 12. 1948 živele v tujini in ki so se med vojno ali pred vojno s svojim nelojalnim ravnanjem proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti. Pri ugotavljanju dejstva, da oseba, za katero se ugotavlja državljanski status, ni bil državljan FLRJ, morajo biti, skladno s prej navedenim določilom, izpolnjeni predhodno našteti kumulativni pogoji. Določba 2. odstavka 35. člena se je v času njene uveljavitve uporabljala retroaktivno, vendar pa je bila njena uporaba, glede na tedanje mednarodne razmere in razmere v povojni Jugoslaviji, v skladu s splošnimi načeli, ki so jih tedaj priznavali civilizirani narodi. Ustavno sodišče RS, ki je presojalo ustavno dopustnost uporabe te določbe še iz časa FLRJ, v zdaj veljavnem pravnem redu RS (določbo 2. odstavka 35. člena ZDrž je presojalo z vidika ali je bila ta določba že v času svojega nastanka v nasprotju s splošnimi pravnimi načeli, ki so jih priznavali civilizirani narodi), je ugotovilo, da uporaba določila 2. odstavka 35. člena ZDrž v postopkih ugotavljanja državljanstva ni v neskladju z Ustavo RS. Ta odločitev z ugotovitvijo, da "glede na tedanje povojne razmere ter izid vojne tedanjemu zakonodajalcu kljub uveljavitvi dejanske retroaktivnosti v izpodbijani odločbi ni mogoče očitati, da je ravnal nedopustno", pokaže, da je treba v skladu z načelom pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva tudi v postopkih, ki jih danes vodijo pristojni organi, uporabljati določilo 2. odstavka 35. člena ZDrž (odločba US RS, št. U-I-23/93 z dne 20. 3. 1997, Uradni list RS, št. 23/97). Iz obrazložitve citirane odločbe US RS še izhaja, da se okoliščini, ali je oseba nemške narodnosti ter ali je v času uveljavitve ZDrž živela v tujini, dokazujeta po splošnih pravilih, medtem ko je nelojalnost, kot tretja okoliščina iz določbe 2. odstavka 35. člena ZDrž, pravna domneva, ki izhaja iz prej omenjenih okoliščin. Iz odločbe US RS izhaja, da je določbo 3. odstavka 63. člena ZDen treba razlagati kot pravno domnevo, zoper katero je mogoč in dovoljen nasproten dokaz ter je tako stranki postopka dovoljeno dokazovanje lojalnosti kot tretje okoliščine iz določbe 2. odstavka 35. člena ZDrž. Med strankama tega spora ni razhajanja glede tega, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da je bila A. A. oseba nemške narodnosti in da je na dan 4. 12. 1948 živela v tujini. Tožena stranka je navedeni dejstvi ugotovila z obširno argumentacijo, zlasti dejstvo nemške narodnosti, kar pa je opirala tudi na dejstvo, da je bila A. A. članica Kulturbunda. Slednje dejstvo tožnica izrecno izpodbija v tožbi z argumentacijo, da listine, ki jih je tožena stranka uporabila v svojem utemeljevanju, niso javne listine. Sodišče meni, da zadevnih tožbenih ugovorov ni mogoče sprejeti, saj tožena stranka v izpodbijani odločbi nikjer izrecno ne trdi, da so arhivske listine, ki jih je uporabila v zvezi s presojo članstva v Kulturbundu, javne listine. Res je sicer, da v obrazložitvi odločbe ugotavlja, da jih ni bila dolžna posebej preizkušati, kar bi kazalo na to, da jih je obravnavala kot javne listine, vendar pa iz analize dokazov, ki jo je tožena stranka izvedla v izpodbijani odločbi, izhaja, da je obstoj dejstev, kakor izhajajo iz listin, s katerimi tožena stranka utemeljuje ugotovitev, da je bila A. A. članica Kulturbunda, izhaja, da je tožena stranka verodostojnost podatkov teh listin soočila s tožničinimi dokazi, ki naj bi to verodostojnost ovrgli. Sodišče meni, da je dokazni zaključek tožene stranke, da je A. A. bila članica Kulturbunda, pravilen, med drugim tudi zato, ker iz dopisa direktorja Arhiva Republike Slovenije z dne 28. 8. 2001, izhaja, da je Seznam Kulturbundovcev, v katerem je navedena kot članica Kulturbunda tudi A. A., sekundarni vir, ki pa je narejen na podlagi nemškega seznama. Ne glede na navedeno sodišče pripominja, da po razlagi 2. odstavka 35. člena ZDrž in 3. odstavka 63. člena ZDen obstaja domneva nelojalnosti celo v primeru, ko neka oseba nemške narodnosti ne bi bila članica Kulturbunda. To pomeni, da je v vsakem primeru, ko sta izkazani ostali dve okoliščini iz 2. odstavka 35. člena ZDrž, lojalnost osebe, ki ni bila vpisana v evidenco jugoslovanskih državljanov, potrebno izkazati z okoliščinami, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da domneva nelojalnosti v konkretnem primeru ne drži. Tožnica je okoliščino lojalnosti dokazovala predvsem z izjavo D.D., C.C. in z lastno izjavo. Tudi če sodišče ne bi sledilo izvajanjem tožene stranke glede razlogov, zaradi katerih naj navedenim izjavam ne bi bilo mogoče slediti, sodišče ugotavlja, da okoliščine, ki jih tožnica s temi izjavami dokazuje, še ne zadoščajo za sklep, da je domneva nelojalnosti pri A. A. neutemeljena. Sodišče se namreč strinja z izvajanjem tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je treba za izpodbitje domneve nelojalnosti izkazati določeno aktivno ravnanje osebe, na katero se domneva nelojalnosti nanaša, v korist slovenskega ali drugih jugoslovanskih narodov, takšnega aktivnega ravnanja pa tožnica ne izkazuje v zadostnem obsegu. Glede na navedeno sodišče nima pomislekov o tem, da je tožena stranka v bistvenih okoliščinah dejansko stanje pravilno ugotovila ter na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabila predpise, na katere se sklicuje. Ker v postopku izdaje izpodbijane odločbe tudi niso bila kršena pravila postopka, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00) kot neutemeljeno zavrnilo.