Jedro

Neutemeljeno je pritožbeno vztrajanje, da je bila tožniku odpoved podana iz šikanoznih razlogov. Pritožbeno sklicevanje na osebna nesoglasja med tožnikom in direktorjem je zgolj pavšalno, pa tudi sicer nedokazano. Tožnik je izpovedal, da nesoglasij "iz oči v oči" med njima ni bilo. Tožniku je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi dejansko podana iz razloga, ki je v njej naveden (kar velja tudi za pisno opozorilo pred odpovedjo).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 6. 2024 ter za priznanje pravic tožniku skladno s pravili o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi. Odločilo je, da vsaka stranka krije sama svoje stroške postopka.

2.Tožnik v pritožbi zoper sodbo navaja, da mu je bila izpodbijana odpoved podana iz šikanoznih razlogov. Sodišče ni upoštevalo, da so vse zaslišane priče zaposlene pri toženki in da so zato izpovedale tako, da bi bila ta zadovoljna. Priče so različno vrednotile tožnikovo delo. A. A. je izpovedal, da ni imel z njim nobenih težav, da je tožnik obvladal delo ... Tožniku je odstranitev gumic naložil le zato, ker zanj v tistem trenutku ni bilo druge pomembnejše zadolžitve za naslednji dan. Pojasnil je še, da stroj, na katerem so bile nameščene gumice, ni bil namenjen za obratovanje, ampak za rezervne dele, in da odstranitev gumic ni bila nujna. Sodišče je storilo postopkovno kršitev, ker B. B., C. C., D. D. in E. E. ni zaslišalo o tem, ali je bila odrejena odstranitev gumic nujna in pomembna. Moralo bi postaviti izvedenca s področja varnosti in zdravja pri delu, ki bi podal mnenje, ali bi za odstranjevanje gumic tožnik moral imeti uspešno opravljen zdravniški pregled o usposobljenosti za delo na višini. Kršitev, ki je predmet odpovedi, bi toženka lahko dokazala le z ustreznimi izpisi telefonskih operaterjev in z izpisi iz telefonskega aparata, ne pa z izpovedjo F. F., ki ji konkretna dejstva niso bila znana. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo obrazloženo prereka njene navedbe, predlaga, naj jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožnik je bil zaposlen na delovnem mestu vzdrževalec 1. Toženka mu je 17. 6. 2024 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga (3. alineja prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1). Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi, s katerimi je prvostopenjsko sodišče izčrpno utemeljilo zakonitost pisnega opozorila z dne 5. 4. 2024 (prvi odstavek 85. člena ZDR-1) in obstoj utemeljenega odpovednega razloga, ki je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, oziroma zaključek, da pisno opozorilo in odpoved tožniku nista bila podana iz šikanoznega namena. Teh razlogov pritožbeno sodišče ne ponavlja, k pritožbenim navedbam odločilnega pomena pa podaja naslednjo obrazložitev.

6.Zmoten in le posplošen je pritožbeni očitek, da so vse zaslišane priče zaposlene pri toženki in da so zato izpovedale tako, da bi bila ta zadovoljna. Zaslišane priče so bile vpete v dogodke, ki so tožniku očitani v pisnem opozorilu in odpovedi, zato so o okoliščinah v zvezi s temi dogodki lahko izpovedale povsem verodostojno. Kot takšne je njihove izpovedi pravilno ocenilo tudi sodišče prve stopnje.

7.Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje, da so priče različno vrednotile tožnikovo delo; pritožba zlasti izpostavlja, da tožniku nadrejeni A. A. (pomočnik vodje vzdrževanja) ni imel z njim nobenih težav, da je glede na njegovo izpoved tožnik obvladal delo, bil priden … Pritožba spregleda, da je A. A. res izpovedal, da sam ni imel težav s tožnikom, vendar pa je poudaril, da so imeli težave s tožnikom drugi zaposleni (tudi vodja vzdrževanja G. G.), ter da je tožnik včasih opravil delo, včasih pa ne. Tudi izpoved A. A. torej utemeljuje prvostopenjsko ugotovitev o splošni neodzivnosti tožnika in o neopravljanju dela, izrecno pa je tudi potrdil, da tožnik ni opravil odrejenega dela, ki je predmet očitka v pisnem opozorilu, in ki mu ga je naložil prav on.

8.V pisnem opozorilu je bilo tožniku očitano, da ni opravil naložene demontaže gumic na traku za transport kozarcev. V pritožbi napačno navaja, da mu je bilo upoštevaje izpoved A. A. to delo naloženo le zato, ker zanj v tistem trenutku ni bilo druge pomembnejše zadolžitve za naslednji dan. A. A. tega ni izpovedal. Kot je utemeljil, je bila ta naloga tožniku dana, ker tisti dan (in ne naslednji) v popoldanski izmeni ni bilo drugih nujnih nalog ali drugega dela, kar je potrdil tudi G. G. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da bi izrecno naloženo nalogo tožnik tedaj moral opraviti, in da ni bilo v njegovi pristojnosti odločanje, katero nalogo bo opravil, kdaj, kako …

9.Pritožba navaja, da glede na izpoved A. A. stroj, na katerem so bile nameščene gumice, ni bil namenjen za obratovanje, ampak za rezervne dele, ter da odrejena naloga v nobenem smislu ni bila nujna. Tudi s temi navedbami se pritožnik ne more razbremeniti očitane kršitve. Sodišče prve stopnje je upoštevaje izpovedi direktorja, G. G. in A. A. pravilno ugotovilo, da je bila izvršitev te naloge potrebna zaradi nujnosti ponovnega zagona stroja (ki je bil tedaj še v remontu) in s tem povezanega naročila novih, ustreznih gumic. Tudi v pritožbi navedeno dejstvo, da je te gumice odstranil drug delavec šele čez 10 dni, ne vpliva na drugačno presojo tožnikove kršitve. G. G. je namreč pojasnil, da te naloge ni bilo mogoče opraviti prej zaradi pomanjkanja kadra in časa.

10.Napačno je pritožbeno uveljavljanje postopkovne kršitve, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo B. B. in C. C. o tem, ali je bila tožniku odrejena odstranitev gumic nujna in pomembna. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko obrazložitvijo, da ti osebi tožniku nista bili nadrejeni in niti nista bili zaposleni pri toženki, zato predlog za njuno zaslišanje ne more biti primerno dokazilo za presojo, ali je bila tožniku odrejena naloga za toženko nujna in potrebna. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da bi o teh okoliščinah sodišče moralo zaslišati D. D. in E. E. Tožnik je njuno zaslišanje predlagal le glede zatrjevanega šikaniranja, glede katerega pa je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da niti ni podprto z ustrezno trditveno podlago. Tudi zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje teh dveh prič zato ne pomeni postopkovne kršitve.

11.Po mnenju pritožbe bi sodišče prve stopnje moralo postaviti izvedenca s področja varnosti in zdravja pri delu, ki bi podal mnenje, ali bi za odstranjevanje gumic tožnik moral imeti uspešno opravljen zdravniški pregled o usposobljenosti za delo na višini. Pritožbena navedba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi tožnika, G. G. in A. A. pravilno ugotovilo, da so se gumice nahajale na različnih višinah, pri čemer bi tiste, ki so se nahajale najvišje, tožnik lahko odstranil tako, da bi pri tem stal na mali lestvi na višini največ enega metra. Pravilno je zaključilo, da opravljanje enostavne naloge v teh okoliščinah (ki jih pritožba ne prereka) ni delo na višini. Sicer pa je pritožbena navedba docela neutemeljena tudi zato, ker tožnik zatrjevanih težav z vrtoglavico pri delu na višini ni omenil niti nadrejenim niti zdravniku na pregledu, v izpovedi pa je celo zatrdil, da višina ni bila razlog za neizvedbo naloge, ki je predmet pisnega opozorila.

12.Po mnenju pritožbe bi kršitev, ki je predmet odpovedi, toženka lahko dokazala le z ustreznimi izpisi telefonskih operaterjev in z izpisi iz telefonskega aparata, ni pa je mogoče utemeljiti z izpovedjo F. F., kateri konkretna dejstva niso bila poznana. Pritožbeni očitek ni utemeljen. Ugotovitev, da se tožnik 28. 5. 2024 ni odzval na telefonske klice F. F. (zaposlena v pakirnici), ki ga je klicala z namenom, da bi odpravil napako na polnilni liniji, je sodišče prve stopnje pravilno utemeljilo tako z izpovedbo te priče, ki je bila pri spornem dogodku neposredno udeležena in so ji bila odločilna dejstva zato poznana, kot tudi z listinami (zlasti posnetek zaslona klicev iz telefona F. F. za ta dan). Pri tem je utemeljeno izpostavilo tudi toženkino pojasnilo, da posnetka dežurnega telefona, ki ga je tega dne uporabljal tožnik, ni bilo smiselno predložiti, ker je toženka ugotovila, da so bili v tem telefonu klici iz pakirnice izbrisani. Sicer pa po presoji pritožbenega sodišča za obstoj utemeljenega odpovednega razloga zadošča že ugotovitev, da tožnik niti potem, ko ga je F. F. fizično poiskala v pisarni, napake na liniji ni odpravil, temveč ji je le izjavil, da on za takšno plačo ne bo delal.

13.Neutemeljeno je pritožbeno vztrajanje, da je bila tožniku odpoved podana iz šikanoznih razlogov. Pritožbeno sklicevanje na osebna nesoglasja med tožnikom in direktorjem je zgolj pavšalno, pa tudi sicer nedokazano. Tožnik je izpovedal, da nesoglasij "iz oči v oči" med njima ni bilo. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da šikanozne podaje odpovedi ni mogoče utemeljiti niti z dejstvom, da je tožnik prejemal nižjo plačo kot H. H. Kot je ustrezno obrazložilo, je bil H. H. zaposlen na drugem delovnem mestu kot tožnik in je opravljal zahtevnejše delo. Pritožbeno sodišče tako soglaša s presojo, da je bila tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi dejansko podana iz razloga, ki je v njej naveden (kar velja tudi za pisno opozorilo pred odpovedjo).

14.Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, prav tako pa niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

15.Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP). Tožnik zato, ker v sporu ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP), toženka pa kot delodajalka v sporu o prenehanju delovnega razmerja krije sama svoje stroške ne glede na izid postopka (peti odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1).

Zveza: