Jedro

Iz poslovnega izida po presoji sodišča ne izhaja da bi tožnik utrpel aprila ali maja 2020 upad prihodkov v višini vsaj 20 % glede na april ali maj 2019.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Toženka z izpodbijanim sklepom ni odobrila vloge tožnika. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik vložil vlogo za odobritev spodbude za digitalno transformacijo MSP. Izpodbijana odločitev je sprejeta v ponovnem postopku, vodenem vsled sodbe tega sodišča I U 1820/2020. Tožnikova vloga je bila, po pozivu na dopolnitev, popolna, pridobila pa je 65 od 100 možnih točk, prag, s katerim je subvencija odobrena, pa je 68 točk ali več. Pri spornem merilu št. 2 je bilo za dosego 20 točk treba, da je akcijski načrt popolnoma skladen, upravičeni pa so stroški za največ dva zaposlena. Tožnik pa je načrtoval vključitev več zaposlenih, kar je komisija za dodelitev sredstev zaznala kot neskladnost. Tožnik je po več pozivih delno prilagodil načrtovani obseg ur in s tem povezane stroške na način, da je prevalil stroške vseh vključenih zaposlenih na le dva od njih, s čimer pa ni odpravil neskladnosti, saj načrtovani fond ur (1.407 ur za oba zaposlena) še vedno presega dnevnik aktivnosti akcijskega načrta, po katerem oba zaposlena naj ne bi presegla 332 ur. V vlogi posredovana vsebina aktivnosti je torej neskladna, zato je tožnik pri tem merilu prejel le 10 točk. Nadalje pa je sporno merilo št. 5, in sicer vlagatelj lahko pridobi točke, če gre med drugim za podjetje, ki je utrpelo najmanj 20 % upad prihodkov zaradi vpliva virusa covid-19 v mesecu aprilu ali maju glede na isti mesec leta 2019, v zvezi s čimer mora vlagatelj predložiti dokazilo. Iz tožnikove vloge je razvidno, da ni utrpel takšnega upada, saj o tem ni predložil dokazil. V obrazcu 1 je sicer označil, da je utrpel upad, a zgolj tožnikova samoocena ni ustrezno dokazilo. Tožnikova vloga je bila, kot rečeno, popolna, vlagateljev pa komisija po ugotovitvi popolnosti ni pozivala k dopolnitvam, saj bi sicer šlo za kršitev načela enake obravnave. Z razpisno dokumentacijo je jasno opredeljeno, da je treba o upadu predložiti dokazilo, zato tožnik pri tem merilu ni prejel nobenih točk.

2.Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijani sklep in sodišču predlaga, naj ga odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka. Navaja, da se strinja s podeljenimi točkami pri 1., 3. in 4. merilu. Glede 2. merila zatrjuje dodelitev nezadostnega števila točk. Tožnik je že spočetka upošteval strošek dela za le dva zaposlena, v dnevniku aktivnosti pa je zajel tudi ostale zaposlene, delo katerih pa ni bilo zajeto v kalkulacijo izračuna plač. Namen sodelovanja ostalih delavcev je bil v njihovi vključitvi v proces digitalizacije, da se z njo ne bi soočili šele na koncu. Zato ne drži, da bi tožnik strošek več zaposlenih prevalil na le dva delavca, ampak je zanju že ves čas upošteval maksimalno število ur. Tožnik ni spreminjal akcijskega načrta, ta je kadrovsko in vsebinsko skladen, spremembe stroškov plač ni bilo, tožnik je po pozivih toženke le obrazložil strošek skladno s toženkino zahtevo. Glede 5. merila ni sprejemljivo, da toženka ni sledila postopkovnim navodilom sodišča, sklicevanje na enako obravnavo pa ni na mestu, saj so je lahko deležni le tisti, ki se poslužijo enake pravne poti. Tožnik je oddal poslovni izid, kjer je jasno videti upad prihodkov, podal pa je tudi izjavo, podpisano s strani poslovodstva. Razpisni pogoji ne vsebujejo podrobnejših zahtev, kakšna dokazila naj bodo predložena, zato je tožnik lahko izbiral. Tožnik bi pri tem merilu moral prejeti 7 točk.

3.Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne. Navaja, da je izvedla zakonit ponovni postopek. Glede 2. merila se tožnik po njenem mnenju v tožbi v celoti ne opredeli do obrazložitve in utemeljitve izpodbijanega sklepa. Glede 5. merila pa meni, da ni bilo potrebe po pozivanju tožnika k dopolnitvi, ker je bila njegova vloga popolna in tudi obravnavana kot takšna.

4.Sodišče je na naroku za glavno obravnavo vpogledalo v listine, ki jih je predložil tožnik: razpisna dokumentacija (A7), prijavni list (A5), akcijski načrt (A4), predstavitveni načrt (A3) ter elektronsko sporočilo z dne 5. 10. 2020 s prilogo (A6).

5.Tožba ni utemeljena.

6.Glede 2. merila, "Ocena skladnosti akcijskega načrta z zastavljenimi cilji" iz razpisne dokumentacije (A7) na str. 23 izhaja, da je za akcijski načrt, ki je časovno skladen, kadrovsko in vsebinsko pa le delno, možno najvišje število točk do 10, za akcijski načrt, ki je časovno, kadrovsko in vsebinsko popolnoma skladen, pa do 20 točk. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik pri tem merilu prejel 10 točk, ker je bil njegov akcijski načrt kadrovsko in vsebinsko neskladen. Toženka je to neskladje v tožnikovem akcijskem načrtu opredelila kot razhajanje med seštevkom ur, ki naj bi jih opravila dva tožnikova zaposlena. Ta seštevek ur je bil v tožnikovem dnevniku aktivnosti, ki je bil del njegovega sprva predloženega akcijskega načrta, opredeljen tako, da oba zaposlena nista presegla skupno 332 ur (tj. 2 x 166 ur). Kasneje pa je tožnik v svojem dodatnem opisu z dne 5. 10. 2020 ta seštevek opredelil kot 1.407 ur za dva zaposlena.

7.Tožnik v tožbi piše, da je stališče toženke v izpodbijanem sklepu napačno, ker temelji na zaključku, da je tožnik načrtoval vključevanje več kot dveh dopustno zaposlenih. To pa tožnik zanika, ker je že od začetka upošteval delo in strošek le dveh zaposlenih, čeprav je njegov dnevnik aktivnosti zajemal tudi ostale zaposlene, ki pa niso bili všteti v kalkulacijo plač, kar tožnik tudi pojasni na primerih z dne 2. 10. 2020 in 5. 10. 2020. Edina razlika, ki se v tej kalkulaciji plač po tožnikovem stališču pojavi, sta 2 EUR (tj. razlika med 27.082,23 EUR po seštevku z dne 5. 10. 2020 ter 27.080,00 EUR po prvotnem prijavnem listu).

8.Toženka v odgovoru na tožbo izpostavlja, da se tožnik v tožbi glede tega merila ni opredelil do obrazložitve in utemeljitve izpodbijanega sklepa, čemur sodišče pritrjuje. Iz izpodbijanega sklepa, kot povzeto zgoraj v 6. točki obrazložitve te sodbe, ne izhaja očitek, da naj se ne bi ujemali zneski plač, ampak toženkin očitek glasi, da je nedosledno navajanje ur, ki naj bi jih opravila dva tožnikova zaposlenca (tj. da je tožnik sprva v akcijskem načrtu navajal več kot štirikrat manjše število ur). To tudi po presoji sodišča izhaja iz akcijskega načrta A4 ter priloge k elektronskem sporočilu A6. Tožnik s tožbo tega ne prereka, zato je treba njegove tožbene navedbe glede 2. merila zavrniti kot nerelevantne.

9.Glede 5. merila, "Status vlagatelja" pa iz razpisne dokumentacije izhaja, da vlagatelj, ki je utrpel najmanj 20 % padec prihodkov zaradi vpliva virusa covid-19 v mesecu aprilu ali maju 2020 glede na isti mesec v letu 2019, lahko dobi do največ 7 točk. Iz obrazložitve tega merila (str. 25 razpisne dokumentacije) izhaja še, da mora vlagatelj v zvezi z upadom prihodkov predložiti dokazilo. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da tožnik tu ni prejel nobenih točk, ker o tem ni predložil dokazil.

10.Tožnik v tožbi navaja, da je predložil poslovni izid, kjer je jasno videti upad prihodkov, prav tako pa je podal izjavo, podpisano s strani poslovodstva, kar so veljavna dokazila, glede na to, da razpisni pogoji niso podrobneje predpisovali, kakšna dokazila naj bodo predložena.

11.Toženka v odgovoru na tožbo vztraja, da je bila tožnikova vloga popolna ter vztraja pri svoji obrazložitvi v zvezi s tem merilom. Glede na navedeno po presoji sodišča torej med strankama ni spora, da je bila tožnikova vloga obravnavana po vsebini, saj tožnik vztraja, da je predložil dokazila o svojem statusu oz. upadu prihodkov, toženka pa vztraja, da je bila tožnikova vloga popolna. Glede na navedeno je sodišče na naroku vpogledalo v dokazila, ki jih je v tej zvezi v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa predložil tožnik in ki jih je prav tako priložil tudi svoji tožbi v tem upravnem sporu. Iz prijavnega lista A5, ki ga je elektronsko podpisal poslovodja tožnika A. A., izhaja pod rubriko "4. lastna ocena predstavitve projekta / 4.1. status vlagatelja", da je tožnik označil, da je utrpel najmanj 20 % padec prihodkov zaradi vpliva virusa covid-19 v mesecu aprilu ali maju 2020 glede na isti mesec v letu 2019. Ta "izjava poslovodstva", kot jo imenuje tožnik, po presoji sodišča ne predstavlja dokaza o relevantnem upadu prihodkov. Gre le za opredelitev tožnika, da želi pridobiti točke po 5. merilu.

12.Tudi iz "poslovnega izida", kot ga imenuje tožnik, po presoji sodišča ne izhaja, da bi tožnik utrpel aprila ali maja 2020 upad prihodkov v višini vsaj 20 % glede na april ali maj 2019. Iz izkazov poslovnega izida preteklega in bodočega poslovanja, ki so vsebovani v predstavitvenem načrtu A3, namreč izhajajo le agregatni podatki za letu 2019 in 2020, tj. čisti prihodki od prodaje za 2019 34.603.743,00 EUR (str. 3, str. 16, str. 19 priloge k predstavitvenemu načrtu) ter načrt oz. ocena za 2020 27.494.597,00 EUR (str. 16, str. 19 priloge k predstavitvenemu načrtu). Tudi iz tega dokumenta tako po presoji sodišča ne izhaja, da bi bil tožnik aprila ali maja leta 2020 imel 20 % manj prihodkov kot aprila ali maja leta 2019. Zato tudi po presoji sodišča tožnik ni dokazal upada prihodkov, ki bi mu glede na 5. merilo lahko prinesel točke.

13.Po povedanem je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožbene navedbe pa so neutemeljene. Prav tako pa sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

14.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 63

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.