Jedro

Tudi če bi tožena stranka stroške priglasila samo po ZOdvT, njene zahteve sodišče prve stopnje ne bi smelo zavrniti, ampak bi moralo odločati o njeni utemeljenosti, saj je zahtevek povsem jasno opredeljen, iz listin v sodnem spisu pa je mogoče brez težav ugotoviti, katera potrebna dejanja oziroma storitve so bile za toženo stranko v predmetnem postopku opravljene. Gre za pravilno uporabo materialnega prava in sklicevanje stranke na napačno pravno podlago ob sklepčnem zahtevku ne more biti razlog za njegovo zavrnitev.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna v roku 15 dni od vročitve tega sklepa povrniti toženi stranki njene stroške pravdnega postopka v višini 505,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se postopek ustavi (I. točka izreka) in da tožena stranka sama krije svoje pravdne stroške (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko navedenega sklepa je tožena stranka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagala, da sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožeči stranki naloži plačilo stroškov tožene stranke.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Zakon o pravdnem postopku – ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke za povrnitev stroškov zavrnilo, ker jih je tožena stranka priglasila po Zakonu o odvetniški tarifi – ZOdvT in ne po Odvetniški tarifi, ki je veljala v času začetka predmetnega postopka.

6. ZOdvT v prvem odstavku 41. člena določa, da se nagrade in izdatki za storitve odvetnikov v tem postopku in v vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določijo po doslej veljavni Odvetniški tarifi, če se je sodni postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo tega zakona, tj. pred 1. 1. 2009. Glede na to, da je bila tožba v obravnavanem primeru vložena 11. 2. 2003, se za odločitev o stroških zastopanja državnega pravobranilstva (skladno s prvim odstavkom 16. člena Zakona o državnem pravobranilstvu) uporabljajo določbe stare Odvetniške tarife.

7. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da pritožnica utemeljeno opozarja, da je že v odgovoru na tožbo priglasila stroške po Odvetniški tarifi, zato je nepravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da stroški niso bili pravilno priglašeni. Tudi če bi tožena stranka stroške priglasila samo po ZOdvT, njene zahteve sodišče prve stopnje ne bi smelo zavrniti, ampak bi moralo odločati o njeni utemeljenosti, saj je zahtevek povsem jasno opredeljen, iz listin v sodnem spisu pa je mogoče brez težav ugotoviti, katera potrebna dejanja oziroma storitve so bile za toženo stranko v predmetnem postopku opravljene. Gre za pravilno uporabo materialnega prava in sklicevanje stranke na napačno pravno podlago ob sklepčnem zahtevku ne more biti razlog za njegovo zavrnitev.

8. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožene stranke delno ugodilo in izpodbijani sklep v izpodbijani II. točki izreka spremenilo tako, da je toženi stranki priznalo priglašene stroške za sestavo odgovora na tožbo v višini 1100 točk, kar ob vrednosti točki 0,459 EUR znaša 504,90 EUR, in poštne stroške v višini 1,00 EUR, kar skupaj znaša 505,90 EUR. Priznalo pa ji ni priglašenih stroškov za posvet in obvestilo stranki, ker ne gre za samostojni storitvi, zajeti pa sta že v priznani postavki zastopanja (a contrario 39. tarifna številka Odvetniške tarife).Priznano nagrado v višini 505,90 EUR je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v roku 15 dni od vročitve tega sklepa (313. člen v zvezi s 366. členom ZPP), skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila (358. člen v zvezi s 366. členom ZPP). V preostalem delu je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (353. člen v zvezi s 366. členom ZPP).