23. 4. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Francija Perčiča, Bled, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Tamara Kek in partnerji, d. o. o., Ljubljana, na seji 23. aprila 2024

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 16/2022 z dne 9. 3. 2022 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. III Ps 813/2020 z dne 14. 10. 2021 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 36. člena in 37. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo in 133/23) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je dne 18. 12. 2019 pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) vložil zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine, ki mu je bila priznana in odmerjena z odločbo Zavoda z dne 9. 12. 2013 na podlagi 183. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2). Zavod je z odločbo z dne 22. 7. 2020 odločil, da ni razlogov za ponovno odmero starostne pokojnine po 183. členu ZPIZ-2. Z odločbo z dne 31. 8. 2020 je Zavod zavrnil pritožbo pritožnika zoper prvostopenjsko odločbo Zavoda. Ugotovil je, da je bila pritožniku pravilno in zakonito odmerjena starostna pokojnina, zato za uporabo 183. člena ZPIZ-2 ni pravne podlage. Pri tem je Zavod opozoril še, da je bila pravilnost odločitev Zavoda o določitvi pokojninske osnove in odmeri starostne pokojnine pritožniku že potrjena s sodbama Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. III Ps 1068/2014 z dne 5. 5. 2016 in Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 429/2016 z dne 5. 1. 2017. Že v navedenih sodbah naj bi sodišči tudi argumentirano zavrnili pritožnikove očitke o protiustavnosti določb ZPIZ-2, ki so bile podlaga za odmero pritožnikove starostne pokojnine.

2.Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 14. 10. 2021 zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnika, da se odpravita odločbi Zavoda z dne 31. 8. 2020 in z dne 22. 7. 2020 ter da se zadeva vrne Zavodu v ponovno upravno odločanje z napotilom, da se ugodi zahtevi po spremembi odločbe Zavoda z dne 9. 12. 2013 in da se ponovno opravi odmera njegove starostne pokojnine na ustavnoskladen način ter o tem izda nov upravni akt. Višje delovno in socialno sodišče je s sodbo z dne 9. 3. 2022 zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišči sta presodili, da je Zavod z odločbo z dne 8. 5. 2013 pravilno odmeril pritožnikovo starostno pokojnino. Ker Zavod glede odmere pokojnine ni zmotno in nepopolno ugotovil dejanskega stanja, prav tako pa tudi ni napačno uporabil materialnega prava, sta sodišči presodili, da je Zavod pravilno in zakonito odločil, da ni podlage za ugoditev zahtevi za spremembo odločbe o priznanju in odmeri pokojnine na podlagi 183. člena ZPIZ-2. Višje sodišče je še posebej opozorilo, da je pritožnik enake razloge, kot jih uveljavlja v postopku t. i. neprave obnove postopka po 183. členu ZPIZ-2, uveljavljal že v predhodnem pravnomočno končanem postopku, v katerem sta bili presojani odločitvi Zavoda, da ima pritožnik pravico do starostne pokojnine v znesku 1.767,11 EUR na mesec od 11. 9. 2013 dalje. Že v navedenem postopku naj bi bilo sporno vprašanje, ali sta 36. in 37. člen ZPIZ-2 v skladu z Ustavo. Višje sodišče je dodalo, da zato v tem postopku le povzema obrazložitev, ki jo je glede očitane protiustavnosti 36. in 37. člena ZPIZ-2 navedlo v sodbi št. Psp 429/2016 z dne 5. 1. 2017 in s katero je bil postopek priznanja in odmere starostne pokojnine pritožniku pravnomočno končan. Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije.

3.Pritožnik izpodbija sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 9. 3. 2022 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z dne 14. 10. 2021. Vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 36. člena in 37. člena ZPIZ-2, saj meni, da izpodbijani odločitvi sodišč temeljita na navedenih določbah.

4.Pritožnik zatrjuje izpolnjenost pogojev za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo v skladu z drugim odstavkom 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Izpodbijani sodni odločbi naj bi bili obremenjeni s tako hudimi kršitvami človekovih pravic, da naj bi te že same po sebi pomenile hujše posledice v smislu prej navedene določbe ZUstS. Pritožnik hkrati navaja, da naj bi zaradi odmere pokojnine v skladu s 36. in 37. členom ZPIZ-2 utrpel hujše premoženjsko prikrajšanje. Pomembna ustavnopravna vprašanja, ki naj bi jih odpirala obravnavana zadeva, pritožnik zatrjuje v zvezi z uporabo 36. in 37. člena ZPIZ-2 pri odmeri njegove pokojnine oziroma v zvezi z njuno očitano protiustavnostjo. Pritožnik meni, da stališča sodišč, da navedeni določbi nista protiustavni ter da mu je bila pokojnina pravilno in zakonito odmerjena, prekomerno posegajo v pravico do socialne varnosti iz 50. člena Ustave, pravico do zasebne lastnine, varovane v okviru 33. člena Ustave v zvezi s 67. členom Ustave in v okviru 1. člena Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Porušeno naj bi bilo namreč sorazmerje med vplačanimi prispevki in odmerjeno pokojnino. Pritožnik zatrjuje še, da stališča sodišč, da drugi in tretji odstavek 36. člena v zvezi s 37. členom ZPIZ-2 niso protiustavni in da je bila zato pritožniku pravilno in zakonito odmerjena pokojnina, kršijo tudi pravico do enakosti pred zakonom po prvem in drugem odstavku 14. člena Ustave in 1. člena Protokola št. 12 k EKČP (Uradni list RS, št. 46/10, MP, št. 8/10 – v nadaljevanju Protokol št. 12 k EKČP). Meni, da sta navedeni določbi v neskladju z navedenimi pravicami z vidika primerjave višine t. i. odmernih odstotkov za moške oziroma ženske, ki so bili ugodnejši za ženske, z vidika primerjave zavarovancev, zavarovanih na podlagi delovnega razmerja, in zavarovancev, ki so hkrati lastniki kapitala, glede možnosti določanja osnove, od katere se plačujejo prispevki, in z vidika primerjave med zavarovanci, ki so v pokojninsko blagajno vplačali bistveno več kot drugi zavarovanci, in drugimi zavarovanci, ki so vplačali manj, pa jim je bila pokojnina odmerjena v enaki višini.

5.Kot je bilo navedeno, pritožnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo. Zatrjuje, da sta drugi in tretji odstavek 36. člena v zvezi s 37. členom ZPIZ-2 v neskladju z 2., 14., 33., 67. in 50. členom Ustave, s 1. členom Prvega protokola k EKČP in s 1. členom Protokola št. 12 k EKČP ter da je 37. člen ZPIZ-2 v neskladju s prvim in drugim odstavkom 14. člena Ustave in s 1. členom Protokola št. 12 k EKČP. Pritožnik meni, da izpodbijani sodbi primarno temeljita na navedenih določbah ZPIZ-2, vprašanje njihove skladnosti z Ustavo pa naj bi bilo ključno za odločitev v zadevi. Meni, da se sodišče v postopku po 183. členu ZPIZ-2 ne bi smelo opreti na navedene protiustavne določbe ZPIZ-2.

B.

6.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (1. točka izreka).

7.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnik mora torej izkazati, da bi razveljavitev ali ugotovitev protiustavnosti izpodbijanega predpisa privedla do spremembe v njegovem pravnem položaju.

8.Drugi in tretji odstavek 36. člena ZPIZ-2 urejata določitev najvišje pokojninske osnove, od katere se odmeri starostna pokojnina po ZPIZ-2, in odmero starostne pokojnine od najvišje pokojninske osnove. Člen 37 ZPIZ-2 pa določa odstotke za odmero starostne pokojnine. Izpodbijane določbe ne učinkujejo neposredno. V primerih, ko določbe zakona ne učinkujejo neposredno, je pravni interes za pobudo skladno z ustaljenim stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa. Pobudnik svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti navedenih določb ZPIZ-2 utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo. Vendar z ustavno pritožbo izpodbijani sodbi ne temeljita na izpodbijanih določbah ZPIZ-2. Temeljita na 183. členu ZPIZ-2, ki določa pogoje, pod katerimi lahko pristojna enota Zavoda, ki je odločbo izdala, razveljavi ali spremeni dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda. V tem postopku bi zato pobudnik lahko izkazoval pravni interes le za presojo te določbe, ne pa za presojo ustavnosti drugega in tretjega odstavka 36. člena ter 37. člena ZPIZ-2. Te določbe je pobudnik imel možnost izpodbijati s pobudo in hkrati vloženo ustavno pritožbo zoper sodbi sodišč, s katerimi je bilo odločeno o pravilnosti in zakonitosti odločb Zavoda o odmeri pravice do starostne pokojnine na podlagi 36. in 37. člena ZPIZ-2. Ker glede na navedeno pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 36. člena ter 37. člena ZPIZ-2, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik