Jedro

Pravnega interesa za pritožbo pritožnik nima, če z njo, četudi bi ji bilo v celoti ugodeno, ne more doseči ugodnejše odločitve zase od odločitve, ki se s pritožbo izpodbija.

Dedinji za obravnavano pritožbo nimata pravnega interesa, saj je sklep izdan izključno v njuno korist in z ugoditvijo pritožbi sklepa ne bi bilo mogoče spremeniti tako, da bi bil zanju še ugodnejši.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dodatnim sklepom sklepa in sklepa o dedovanju pod I. točko izreka dedinjama – pritožnicama prisodilo vsaki do ½ pozneje ugotovljenega premoženja zapustnika, to je parcele št. ... k. o. X in dvosobno stanovanje identifikacijske oznake – posamezni del št...., v stavbi št. ... k. o. Y v deležu do 1/3, pod II. točko izreka sklepa pa je po pravnomočnosti sklepa odredilo po uradni dolžnosti vknjižbo lastninske pravice po tem sklepu na obe dedinji.

2. Zoper sklep sta se v roku pritožili dedinji P. in M. iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlagata razveljavitev sklepa. Navajata, da ni res, kot ugotovi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje, da gre za dodatno premoženje zapustnika in da se o njem odloča kot o pozneje ugotovljenem premoženju. Gre namreč za premoženje, ki je bilo znano že ob prvotnem sklepu o dedovanju, saj je bilo takrat tudi že ugotovljeno, le bilo je ločeno od premoženja dedinj. Poleg tega je izpodbijani sklep neobrazložen glede odločilnih dejstev. Šele po poplačilu upnikov bo namreč znan obseg ločenega premoženja in bosta dedinji lahko dedovali le preostanek. Zato bo dodatni sklep o dedovanju možen šele po ugotovitvi preostanka končnega premoženja. Ni pa nobenega razloga glede poplačila upnikov. Poleg tega upniki zoper dedinji, ker še niso poplačani, vodijo vrsto izvršilnih postopkov, v katerih se želijo poplačati tudi iz predmetnega premoženja. Zahtevata povračilo pritožbenih stroškov od sodišča prve stopnje.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. V kolikor se bo pritožbeno sodišče sklicevalo na določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) bo to temeljilo na določbi 163. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), po kateri se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni v ZD drugače določeno.

5. Po četrtem odstavku 343. člena ZPP je pritožba nedovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa zanjo. Pravnega interesa zanjo nima, če z njo, četudi bi ji bilo v celoti ugodeno, ne more doseči ugodnejše odločitve zase od odločitve, ki se s pritožbo izpodbija. Nedovoljeno pritožbo pritožbeno sodišče zavrže (1. točka 365. člena ZPP).

6. Z izpodbijanim sklepom je sodišče pod I. točko izreka kot pozneje ugotovljeno premoženje opredelilo tu obravnavani dve nepremičnine, kateri obe je zaobseglo že v svojem sklepu in sklepu o dedovanju D 132/2012 z dne 23. 8. 2012 (glej 2. in 3. alinejo II. točke izreka) in s tem istim sklepom je pritožnici razglasilo kot dedinji tudi teh nepremičnin vsake do ½ (glej 1. in 2. alinejo III. točke izreka). Ni pa s prej citiranim sklepom, kar bi moralo, odredilo vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi na dedinji – pritožnici. To svojo napako je popravilo z izpodbijanim sklepom z odločitvijo pod II. točko izreka.

7. Iz citiranega sledi, da dedinji za obravnavano pritožbo nimata pravnega interesa, saj je sklep izdan izključno v njuno korist in z ugoditvijo pritožbi sklepa ne bi bilo mogoče spremeniti tako, da bi bil zanju še ugodnejši. Torej je njuna pritožba nedovoljena in posledično temu jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrglo.

8. Dodati je še, da dedinji v pritožbi izpostavljata zlasti dejstvo ločitve zapuščine (tu obravnavanih nepremičnin) od njunega premoženja, kar je bilo storjeno s sklepom in sklepom o dedovanju D 132/2012 z dne 23. 8. 2012 pod I. točko izreka. Ker sodišče prve stopnje s tu obravnavanim – izpodbijanim sklepom v to odločitev ne posega, so vse pritožbene navedbe glede in v zvezi z njo brezpredmetne in neupoštevne.