Jedro

Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je treba razloge za delegacijo pristojnosti sodišča razlagati restriktivno. Razlog, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti, je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta je okrnjena, če bi odločanje pred sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko, oziroma če gre za okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost (celega) sodišča.

Konkretno okrožno sodišče ni manjše sodišče in prav malo verjetno je, da bi vsi sodniki poznali notarko, ki je na tem sodišču opravljala pripravništvo, še manj verjetno pa je, da bi notarka prav z vsemi navezala tesnejše oziroma osebne stike.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Toženca v pravdnem postopku, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem na Ptuju, skupaj z drugo pripravljalno vlogo z dne 28. 5. 2024 zahtevata izločitev sodnice Patricije Verbajs in podajata predlog za delegacijo pristojnosti. Navajata, da je sodnica v prijateljskem odnosu z regresno zavezanko v postopku - notarko A. A., ki je sporno pogodbo pripravljala in opravila pravno svetovanje o tem, kako posel zakonito speljati. Pojasnjujeta, da pomenijo v konkretnem primeru tehtne razloge za prenos pristojnosti medsebojne strokovne in stanovske povezanosti sodnikov naslovnega sodišča kakor tudi osebne prijateljske in strokovne povezave - funkcionalne povezave sodnikov z notarko. Notarka je namreč na tem sodišču opravljala pripravništvo in je z drugimi sodniki v podobnem razmerju kot z izločano sodnico.

2.Tožnica na vročen predlog za prenos pristojnosti ni odgovorila.

3.Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Delegacija pristojnosti je pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja (23. člen Ustave Republike Slovenije). Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Drug tehten razlog, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti, je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta je okrnjena, če bi odločanje pred tem sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko, oziroma če gre za okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost (celega) sodišča.

4.Iz izjave razpravljajoče sodnice z dne 27. 5. 2024 izhaja, da imata z notarko A. A., ki je v obravnavani zadevi pripravila sporni pravni posel, skupne prijatelje in se občasno družita oziroma sta v isti družbi. Po presoji Vrhovnega sodišča navedeno še ne pomeni okoliščine, ki bi sama po sebi narekovala utemeljenost predloga za delegacijo pristojnosti. Tudi dodatne navedbe tožencev, da je notarka opravljala na navedenem sodišču pripravništvo, kar naj bi kazalo na poznanstvo s sodniki (trditev o tesnih oziroma intenzivnih prijateljstvih ni, razen glede osebnega poznanstva in občasnega druženja notarke in razpravljajoče sodnice), ne dajejo podlage za dvom v nepristranskost Okrožnega sodišča na Ptuju. Pri odločanju o predlogu za delegacijo pristojnosti je namreč treba vedno imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera, ki morajo biti zato v predlogu jasno in konkretno predstavljene. V zvezi z obravnavano zadevo je treba upoštevati, da Okrožno sodišče na Ptuju ni manjše sodišče in prav malo je verjetno, da bi vsi sodniki poznali notarko, ki je na tem sodišču opravljala pripravništvo, še manj verjetno pa je, da bi notarka prav z vsemi navezala tesnejše oziroma osebne stike. Navedbe tožencev, da obstaja povezanost notarke (tudi) z drugimi sodniki tega sodišča, so tako pavšalne in neizkazane.

5.Stališče Vrhovnega sodišča je, da dnevno srečevanje strank (ali njihovih sorodnikov) s sodniki samo po sebi ne pomeni takšne stopnje povezanosti ali poznanstva, ki bi utemeljevala delegacijo pristojnosti; to bi utemeljeval šele globlji, tesnejši ali prijateljski stik. Videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med sodniki in pravdnimi strankami, je mogoče zagotoviti z uporabo instituta izločitve (70. člen ZPP) in ustrezno organizacijo dela. Dodati ob tem je še, da je predlog tožencev za izločitev razpravljajoče sodnice predsednica pristojnega sodišča že zavrnila.

6.Objektivna nepristranskost celega sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, zato v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrožno sodišče na Ptuju. Vrhovno sodišče je zato predlog za delegacijo pristojnosti zavrnilo.

-------------------------------

Op. št. (1)Sklep Vrhovnega sodišča I R 160/2022 z dne 7. 12. 2022.

Op. št. (2)Sklep Vrhovnega sodišča I R 200/2021 z dne 12. 1. 2022.

Op. št. (3)Sodni spis Okrožnega sodišča na Ptuju v zadevi P 76/2023, red. št. 69.

Op. št. (4)Kar bi v obravnavanem primeru lahko bilo relevantno v primeru, če bi se notarka (glede na podani predlog tožencev in nato obvestilo sodišča o začeti pravdi) v postopku pridružila kot stranska intervenientka na strani tožencev.

Op. št. (5)Sklep Vrhovnega sodišča I R 9/2022 z dne 9. 2. 2022.

Op. št. (6)Sklep Vrhovnega sodišča I R 137/2013 z dne 9. 1. 2014.

Op. št. (7)Sklep Okrožnega sodišča na Ptuju Su 470/2024 z dne 13. 6. 2024, red. št. 94 v sodnem spisu Okrožnega sodišča na Ptuju zadeve P 76/2023. Predsednica sodišča je v tem sklepu utemeljila, da povezava osebnega značaja med razpravljajočo sodnico in notarko ne vzbuja dvoma o nepristranskosti sodnice, saj sodišče v obravnavani zadevi ne bo presojalo (pravilnosti) ravnanja notarke, ker ravnanje notarke ni relevantno za razsojo.