Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko upoštevajoč okoliščine obravnavanega primera ni upoštevalo preklica delnega umika tožbe in modifikacije tožbe, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka?“

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko upoštevajoč okoliščine obravnavanega primera ni upoštevalo preklica delnega umika tožbe in modifikacije tožbe, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka?“

Obrazložitev

1. Tožnica je v tožbi navedla, da je lastnica stanovanja v nepremičnini, ki nima več kot pet posameznih delov in ima zato po prvem odstavku 124. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) predkupno pravico pri prodaji drugih posameznih delov v etažni lastnini. Navedla je, da sta toženca za stanovanje v isti nepremičnini najprej sklenila darilno pogodbo za 1/10 stanovanja, nato pa še pogodbo o razdelitvi solastnine, po kateri je toženec s plačilom 123.920,00 EUR postal izključni lastnik stanovanja. Tožnica trdi, da gre za fiktivni pogodbi, ki prikrivata prodajno pogodbo. Tako je od sodišča zahtevala, naj razsodi, da sta darilna in delilna pogodba nični, naj razveljavi prikrito prodajno pogodbo, naj vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje, nato pa toženki naloži, naj z njo kot predkupno upravičenko, sklene prodajno pogodbo za stanovanje.

2. Sodišče prve stopnje je v drugem sojenju ugodilo vsem zahtevkom, razen zahtevku za razveljavitev prikrite prodajne pogodbe. Sodišče druge stopnje je takšno odločitev razveljavilo ter obrazložilo, da ob ugotovitvi, da je bila med tožencema dejansko veljavno sklenjena prodajna pogodba, ni več mogoče govoriti o ničnosti sklenjene delilne in darilne pogodbe, da pa ob zavrnitvi zahtevka za razveljavitev prodajne pogodbe ni pravilna odločitev, da je bil vpis v zemljiško knjigo na podlagi te pogodbe neveljaven. Sodišču prve stopnje je naložilo, naj zahtevke ponovno celovito obravnava.

3. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje opravilo le en narok za glavno obravnavo. Na tem naroku je tožnica umaknila tožbo glede zahtevka za razveljavitev prikrite prodajne pogodbe. Tožena stranka je opozorila, da je tožba s tem postala nesklepčna, potem, ko pa je tožnica želela na te navedbe odgovoriti, je sodnica dala obema pravdnima strankama tridnevni rok, da odgovorita na navedbe nasprotne stranke, nato pa naznanila, da je glavna obravnava končana. V danem roku treh dni je tožnica najprej preklicala delni umik tožbe, nato pa v pripravljalni vlogi modificirala tožbo tako, da je zahtevala, naj sodišče ugotovi, da darilna in delilna pogodba prikrivata prodajno pogodbo, naj to prodajno pogodbo razveljavi in razveljavi tudi zemljiškoknjižno dovolilo iz darilne in delilne pogodbe, naj vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje in toženki naloži sklenitev pogodbe z njo. Predlagala je tudi, naj sodišča glavno obravnavo ponovno odpre.

4. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo preklica delnega umika tožbe in je v umaknjenem delu postopek ustavilo. Predlog za spremembo tožbe je zavrglo in nato tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi nesklepčnosti.

5. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in je sodbo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

6. Zoper to odločbo tožnica po dveh pooblaščencih vlaga predlog za dopustitev revizije.

7. Po predlogu, ki ga je pripravila Č. predlaga, naj sodišče revizijo dopusti glede vprašanj: - ali je sodišče prejelo preklic (delnega) umika tožbe sočasno z (delnim) umikom tožbe, če ga je tožeča stranka vložila v roku treh dni po koncu glavne obravnave, pri čemer je na zadnjem naroku za glavno obravnavo tudi (delno) umaknila tožbo? Pri čemer je sodišče rok treh dni določilo tožeči stranki na zadnjem naroku iz razloga, ker tožeči stranki ni dopustilo neposrednega preklica (delnega) umika tožbe na zapisnik na tem naroku? Če sta opisana umik tožbe in preklic umika tožbe sočasna, ali tak preklic umik tožbe učinkuje? - ali je modifikacija oziroma sprememba tožbe pravočasna, če jo je tožeča stranka vložila v roku treh dni po koncu glavne obravnave? Pri čemer je sodišče rok treh dni določilo tožeči stranki na zadnjem naroku iz razloga, ker tožeči stranki ni dopustilo neposredne modifikacije oziroma spremembe tožbe na zapisnik na tem naroku? - ali mora predkupni upravičenec v primeru kršitve predkupne pravice postaviti tako zahtevek na razveljavitev prodajne pogodbe kot tudi zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe? Ali zadostuje, da postavi zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe?

8. Po predlogu, ki ga je pripravila B. pa predlaga, naj sodišče revizijo dopusti glede vprašanj: - ali je sodišče, skladno z materialnim procesnim vodstvom po 285. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), dolžno poučiti stranko, da so, kot posledica njenega dispozitivnega ravnanja - umika enega od več postavljenih zahtevkov, postali njeni preostali zahtevki, glede na njene trditve, nesklepčni - torej ali je sodišče dolžno razkriti njeno pravno naziranje glede preostalih zahtevkov? - ali se lahko šteje, da je sprememba tožbe izražena v vlogi, ki je vložena na podlagi izrecnega pooblastila oziroma dovoljenja sodišča, v roku, ki ga je postavilo sodišče, prepozna, ker je bila podana v vlogi, po sklepu sodišča, da se glavna obravnava zaključi ali pa se mora šteti, da je pravočasna, ker je bila dana v roku, ki ga je postavilo sodišče in ker nobeno procesno ali drugo dejanje pred sodiščem prve stopnje, se ne sme obravnavati izven glavne obravnave? - ali pomeni kršitev pravice stranke do izjave (22. člen Ustave RS) postopanje sodišča, ki navedb stranke ne vzame na naroku, na katerem izda sklep, da se glavna obravnava konča, ampak stranki poda zgolj rok, da se lahko izjasni o navedbah nasprotne stranke, izdajo sodbe pa pridrži do poteka roka, ki ga je podala stranki, stranka pa v danem roku spremeni tožbo, sodišče pa spremembo tožbe šteje kot prepozno, ker naj bi bila podana po koncu glavne obravnave? - ali je glavna obravnava končana v trenutku, ko sodišče izda sklep, da se glavna obravnava konča, ali šele ko poteče rok, ki gaje postavilo sodišče strankam, da se lahko izjasnijo o navedbah nasprotne stranke?

9. Predlog je delno utemeljen.

10. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku navedenega pravnega vprašanja izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.