Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Udeležba na drugih obravnavah ni opravičljiv razlog za preložitev naroka, saj bi pooblaščenka tožeče stranke lahko za zastopanje na naroku 30.6.2009 pooblastila substituta. Možnost prenosa pooblastila na drugega odvetnika oziroma pooblastiti drugega odvetnika za posamezna pravdna dejanja namreč izhaja že iz samega pooblastila za pravdo, ki ga da stranka pooblaščencu (odvetniku).
Če stranka ne prejme obvestila o tem, da je sodišče njenemu predlogu za preložitev naroka ugodilo, pomeni, da bo narok opravljen.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Pravdni stranki sami nosita stroške pritožbenega postopka.
: Tožeča stranka je od toženca zahtevala plačilo avtorskega nadomestila zaradi predvajanja avtorskih glasbenih del v poslovnem prostoru. Sodišče prve stopnje je razpisalo poravnalni narok in narok za glavno obravnavo na dan 30.6.2009. Tožeča stranka je vložila prošnjo za preložitev naroka za glavno obravnavo, ker je imela njena pooblaščenka istega dne razpisana že dva druga naroka. Sodišče je narok kljub temu opravilo in odločilo, da se prošnji za preložitev naroka ne ugodi. Ker tožeča stranka na narok ni pristopila, je sodišče izdalo sodbo na podlagi odpovedi, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Zoper tako odločitev se pravočasno pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po drugem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je predložila ustrezna dokazila, da je imela 30.6.2009 razpisani že dve drugi glavni obravnavi. Sodišče prve stopnje na prošnjo za preložitev glavne obravnave ni niti odgovorilo, niti pooblaščenke ni obvestilo, da njeni prošnji ne bo ugodeno. Takšno ravnanje sodišča ni v skladu z določili ZPP in z uveljavljeno sodno prakso. Upravičeni razlogi, zaradi katerih je bil pooblaščenki onemogočen pristop na narok, so bili nesporno izkazani. Dejstvo, da je tožeča stranka želela, da jo na razpisanem naroku zastopa prav njena pooblaščenka, izhaja že iz samega pooblastilnega razmerja, zato izrecne izjave o tem, da tožeča stranka zahteva, da jo na naroku zastopa njena pooblaščenka, niti ni potrebno podati. Taka izjava je podana že v obliki pooblastila. Pogoji za preložitev naroka so bili nedvoumno podani. Pooblaščenka v svoji pisarni nima zaposlenega nobenega drugega odvetnika. Pogoj iz prvega odstavka 282. člena ZPP ni bil izpolnjen in tudi ne pogoji za izdajo sodbe na podlagi odpovedi iz 317. člena ZPP. Odločitev sodišča je napačna in brez razumne obrazložitve ter zato samovoljna in arbitrarna.
Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da so trditve tožeče stranke neutemeljene in predlaga zavrnitev pritožbe.
Pritožba ni utemeljena.
115. člen ZPP določa, da sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi opravičeni razlogi. Sodišče narok lahko preloži, ni pa tega dolžno storiti. Stranka nima zahtevka za preložitev naroka, lahko poda le predlog. Ali bo predlogu ugodeno, pa je stvar sodišča. Ugotovitev sodišča, da udeležba na drugih obravnavah ni opravičljiv razlog za preložitev naroka, je pravilna. Pooblaščenka tožeče stranke bi lahko za zastopanje na naroku 30.6.2009 pooblastila substituta. Možnost prenosa pooblastila na drugega odvetnika oziroma pooblastiti drugega odvetnika za posamezna pravdna dejanja izhaja iz samega pooblastila za pravdo, ki ga da stranka pooblaščencu, razen če to možnost v pooblastilu izrecno izključi (prvi odstavek 95. člena ZPP). Iz pooblastila (priloga A3) izključitev prenosa pooblastila ni razvidna. Zmotno je stališče tožeče stranke, da že iz samega pooblastilnega razmerja izhaja, da pooblastila ni mogoče prenesti na drugega pooblaščenca. Tožeča stranka je v prošnji za preložitev naroka res navedla, da želi, da jo pooblaščenka zastopa na naroku, vendar ni navedla zakaj nasprotuje temu, da bi pooblaščenka pooblastilo prenesla na substituta oziroma zakaj želi, da jo na naroku zastopa prav pooblaščenka in ne kdo drug.
Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi sodišče tožečo stranko moralo obvestiti, da naroka ne bo preložilo. Če stranka ne prejme obvestila o tem, da je sodišče njenemu predlogu ugodilo, pomeni, da bo narok opravljen (tako tudi Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran. 469 in naslednja ter sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 969/00). Stranka mora ravnati skrbno in se naroka udeležiti, če tega ne stori, pa mora trpeti morebitne škodljive posledice, ki zaradi tega nastopijo.
Tožeča stranka je bila pravilno vabljena na narok in bila poučena o posledicah neudeležbe. Ker nanj ni pristopila, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se je odpovedala tožbenemu zahtevku in izdalo sodbo na podlagi odpovedi (prvi odstavek 282. člena in 317. člen ZPP). Prvostopenjsko sodišče je ravnalo skladno z določili ZPP. Odločitev je pravilna.
Pritožbeno sodišče je po navedenem ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi tožeča stranka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Prvi odstavek 165. člena ZPP določa, da v primeru, ko sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora skladno s 1. odst. 154. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP sama nositi nastale ji pritožbene stroške in tožencu povrniti stroške odgovora na pritožbo. Ker pa toženec priglašenih materialnih stroškov v višini 10 EUR ni izkazal, je pritožbeno sodišče odločilo, da pravdni stranki pritožbene stroške nosita sami.