Jedro

Sodišče presoja, ali je sprememba obtožbe takšne narave, da zahteva prekinitev glavne obravnave zaradi priprave obrambe.

Izrek

Zahteva zagovornika obsojenega M.R. za varstvo zakonitosti se zavrne. Po členu 98.a v zvezi s prvim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obsojenec dolžan plačati kot stroške, nastale pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti, 1.000 EUR povprečnine.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani je bil M.R. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 145. člena KZ in poskusa kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena v zvezi z 22. členom KZ. Za vsako izmed dejanj mu je bila določena kazen po tri mesece zapora, nakar mu je sodišče na podlagi določil o steku izreklo enotno kazen pet mesecev zapora. Pritožbo obdolženčevega zagovornika je kot neutemeljeno zavrnilo Višje sodišče v Ljubljani in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obe sodišči sta mu v plačilo naložili tudi stroške kazenskega postopka.

Zoper navedeno pravnomočno sodno odločbo je vložil zagovornik obsojenca zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona ter kršitev določb kazenskega postopka ter Vrhovnemu sodišču predlaga, da obe izpodbijani sodbi razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo obravnavanje.

Vrhovni državni tožilec H.J. v odgovoru na zahtevo, podanem v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZKP, meni, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Zatrjevana kršitev kazenskega zakona ni podana, saj v obravnavanem primeru opis kaznivega dejanja poskusa goljufije zadošča opisu tega, kar naj bi (v skladu z goljufivim načrtom obsojenca) tretji storil. Prav tako pa tudi niso podane v zahtevi očitane kršitve postopka, ki naj bi vplivale na pravilnost sodne odločbe, saj je sodišče ravnalo v skladu z določilom člena 344 ZKP, prav tako pa so bila tudi ugotovljena vsa pravno relevantna dejstva kaznivega dejanja poskusa goljufije, oziroma je zaradi spremembe obtožbe glede pravne opredelitve kaznivega dejanja zaslišanje priče S.S. nepotrebno.

V odgovoru na odgovor vrhovnega državnega tožilca na zahtevo za varstvo zakonitosti pa obsojeni M.R. vztraja na svojem zagovoru.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Kršitev kazenskega zakona naj bi bila po mnenju zagovornika podana v tem, ker iz opisa ne izhaja, kaj konkretno naj bi K. zaradi ravnanja obdolženca v škodo S. storil. Nikjer v opisu ni navedeno, da naj bi K. avtomobil oškodovanke sprejel v račun za avtomobil, ki ga je kupoval obdolženec. Glede na to izrek ne vsebuje elementov kaznivega dejanja goljufije.

Te navedbe pa niso utemeljene. Iz opisa kaznivega dejanja v izreku namreč jasno izhaja, da se je obsojenec uslužbencu družbe A. G.K. lažno predstavljal, da je lastnik vozila, ki mu ga je zaupala v prodajo S.S. ter njegov namen, da ocenjeno vrednost tega vozila uslužbenec „všteje v kupnino“ za vozilo, katerega je nameraval sam kupiti. Ker pa so policisti osebno vozilo zasegli, ni prišlo do podpisa, zato tudi ne do izvršitve komisijske pogodbe, oziroma je dejanje ostalo le pri poskusu. Povedano drugače, K. naj bi po napotilih obsojenca vštel ocenjeno vrednost avtomobila last S.S. v kupnino za vozilo, ki ga je nameraval nabaviti sam obsojenec, ki bi si na ta način na škodo S.S. pridobil v izreku navedeno protipravno premoženjsko korist, kar pa mu, kot je nadalje razvidno iz izreka, ni uspelo (dejanje je ostalo pri poskusu).

Tudi nadaljnji očitek zagovornika, da sodišče po spremembi obtožnice (na glavni obravnavi dne 5.10.2006) ni opozorilo obdolženca, da ima pravico (glede na spremenjeno obtožbo) zahtevati ponovno izvedbo že izvedenih dokazov, kar naj bi predstavljalo bistveno kršitev postopka, ki je vplivala na pravilnost sodne odločbe, ni utemeljena. V skladu z drugim odstavkom 344. člena ZKP sme sodišče, kolikor državni tožilec na obravnavi spremeni obtožnico, za pripravo obrambe prekiniti glavno obravnavo. Sodišče je torej tisto, ki presoja ali je sprememba obtožbe takšne narave, da zahteva prekinitev zaradi priprave obrambe ali ne. Vsaka sprememba obtožnega akta torej ne zahteva prekinitve glavne obravnave in tudi ne izvedbe novih dokazov, še toliko manj pa ponovitve vseh že izvedenih dokazov. Obdolženec sicer ima pravico predlagati izvedbo določenih dokazov, vendar pa je sodišče tisto, ki bo glede na pravno relevantnost presodilo, ali bo te dokaze izvedlo ali ne.

Kot je razvidno iz podatkov v spisu, je na glavni obravnavi, opravljeni dne 5.10.2006, sodnica potem, ko je državna tožilka spremenila obtožnico, obdolženca poučila, da si lahko vzame čas za pripravo obrambe (glede na vsebinsko spremembo obtožbe v njenem kompletnem delu in posledično spremembo pravne kvalifikacije), nakar je obdolženec izjavil, da dodatnega časa za pripravo obrambe ne potrebuje. Sodišče je torej ravnalo v skladu z določbami 344. člena ZKP, zaradi česar v zahtevi zatrjevana kršitev ni podana.

Navedbe zagovornika v zahtevi, da iz izvedenih dokazov ne izhaja, da bi obdolženec ogoljufal oziroma poskusil ogoljufati S., da bi bilo potrebno dodatno zaslišati oškodovanko zaradi razjasnitve dejanskega stanja, predvsem v zvezi s spremenjeno obtožnico, ker sicer sodišče na podlagi njene izpovedbe ni moglo zaključiti, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje ipd., pa pomenijo le očitek zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, torej uveljavljanje razloga, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vlagati (drugi odstavek 420. člena ZKP).

Glede na vse navedeno Vrhovno sodišče ugotavlja, da v zahtevi očitane kršitve določb materialnega in procesnega zakona niso podane, zahteva pa je deloma vložena tudi iz razloga zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi česar jo je v skladu z določilom člena 425 ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.

Odločitev o stroških, nastalih pri odločanju o tem izrednem pravnem sredstvu, temelji na v izreku odločbe citiranih določilih ZKP, pri čemer je sodišče pri določitvi višine povprečnine upoštevalo trajanje in zamotanost te kazenske zadeve ter obsojenčeve premoženjske razmere, razvidne iz podatkov v spisu.