Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker že vrednost podedovanega in nepremičnega premoženja presega 20.250,72 EUR, je pravilna presoja, da pritožnica ni upravičena do popolne oprostitve sodne takse in je njen predlog za oprostitev plačila sodne takse utemeljeno zavrnjen.
Ob ugotovljenih nizkih tekočih mesečnih dohodkih je nadalje pravilna tudi odločitev, da bi takojšnje plačilo celotne takse (237,00 EUR) občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se preživlja pritožnica in njeni družinski člani. Ob uporabi drugega odstavka 11. člena ZST-1 je pravilno odločeno o obročnem plačilu odmerjene takse.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dedinje za oprostitev plačila sodne takse (točka I izreka), razveljavilo plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 11. 4. 2021 (točka II izreka) in dedinji dovolilo obročno plačilo takse za zapuščino v znesku 234,00 EUR v šestih mesečnih obrokih v višini po 39,00 EUR (točka III izreka).
2. Dedinja vlaga pritožbo. Prosi za ponovno proučitev njene vloge, češ da je prišlo pri izdaji sklepa do pomote. Mož ni lastnik nobenega motornega vozila, ampak le lastnik kmetijskih parcel. V družini je ona edina z rednimi mesečnimi dohodki. Sporna je vrednost vozil, glede na starost so težko unovčljiva. V premoženje je vštet tudi dedni delež, za katerega še ni dobila uradnega dokumenta, da je premoženje pisano na njeno ime. Upoštevati je treba premoženjsko stanje zadnjih treh mesecev.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče je ugotovilo, da pritožnica živi z možem in polnoletnim sinom, ki ga ni več dolžna preživljati, da je zaposlena in je po podatkih FURS v zadnjih treh mesecih prejela povprečno plačo v višini 873,32 EUR, da ima v lasti 13 motornih vozil v skupni vrednosti 32.700,00 EUR, da ima njen mož v lasti 3 nepremičnine v vrednosti 9.129,00 EUR in 5 motornih vozil v skupni vrednosti 21.000,00 EUR, ter da je v zapuščinskem postopku podedovala premoženje v skupni vrednosti 36.479,50 EUR (delnice A. in nepremičnino v k. o. ...). Sodišče ji je odmerilo sodno takso za zapuščino v skupnem znesku 234,00 EUR.
5. Pri odločanju je pravilno izhajalo iz določb ZST-11 o taksnih oprostitvah, v zvezi s 13. členom ZBPP2, ZSVarPre3 in ZUPJS4. Ker je ugotovljeno, da je tožnica edina v družini z rednimi dohodki, ki na družinskega člana ne presegajo dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je v času odločanja znašal 843,78 EUR, bi pritožnica sicer izpolnila prvi pogoj za oprostitev plačila sodne takse. Vendar pa je hkrati ugotovljeno, da glede na vrednost ostalega premičnega in nepremičnega premoženja do popolne oprostitve glede na določbe prvega odstavka 27. člena ZSVarPre ne more biti upravičena. Upoštevati je treba, da znaša vrednost nepremičnega premoženja v lasti njenega moža 9.129,00 EUR. Pritožnica je pred podajo vloge za taksno oprostitev podedovala premoženje v vrednosti 36.479,50 EUR. Pritrditi ji je treba, da je treba upoštevati le del tega premoženja, in sicer glede na določbe 23. člena ZSVarPre v vrednosti 11.949,00 EUR.5 Skupaj vrednost nepremičnega in relevantnega podedovanega premoženja znaša 21.078,00 EUR, kar presega 48 zneskov minimalnega dohodka (48 x 422,00 EUR = 20.256 EUR). Tako se izkaže, da tožnica ne izpolnjuje drugega pogoja za popolno taksno oprostitev, ki ga je treba upoštevati po prvem odstavku 27. člena ZSVarPre, ne glede na to, ali je sodišče pravilno upoštevalo tudi vrednost premičnega premoženja. Glede na ocenjene vrednosti posameznih vozil v točki 6 izpodbijanega sklepa in glede na določbe drugega odstavka 18. člena ZSVarPre navedene vrednosti v pretežni meri res niso pravno upoštevne, kar pa na pravilnost sprejete odločitve ni vplivalo. Ker že vrednost podedovanega in nepremičnega premoženja presega 20.250,72 EUR, je pravilna presoja, da pritožnica ni upravičena do popolne oprostitve sodne takse in je njen predlog za oprostitev plačila sodne takse utemeljeno zavrnjen.
6. Ob ugotovljenih nizkih tekočih mesečnih dohodkih je nadalje pravilna tudi odločitev, da bi takojšnje plačilo celotne takse (237,00 EUR) občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se preživlja pritožnica in njeni družinski člani. Ob uporabi drugega odstavka 11. člena ZST-1 je pravilno odločeno o obročnem plačilu odmerjene takse. Tudi po presoji pritožbenega sodišča bo pritožnica zmogla plačati takso v šestih mesečnih obrokih v višini po 39,00 EUR.
7. Pritožbeni razlogi niso podani in tudi tisti ne, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP6 v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1. 1 Zakon o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/2008 s spremembami. 2 Zakon o brezplačni pravni pomoči, Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami. 3 Zakon o socialno varstvenih prejemkih, Uradni list RS, št. 61/2010 s spremembami. 4 Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Uradni list RS, št. 62/2010 s spremembami. 5 Po prvem odstavku 23. člena ZSVarPre se občasno, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena navedenega zakona. 6 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.