Jedro

Zloraba pravice je podana tudi, ko stranka vlaga ponavljajoče se in očitno neutemeljene vloge, vsakemu razumnemu posamezniku pa mora biti jasno, da so brez možnosti za uspeh. Dejanja, ki pomenijo zlorabo, so protipravna in zato ne morejo uživati pravnega varstva. Ker je bila tožena stranka na nedopustnost predhodno opozorjena, se mora zavedati protipravnosti svojega procesnega ravnanja. Zaradi varstva pravic nasprotne stranke do izvedbe postopka brez nepotrebnega zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter zaradi varstva pravnega reda kot celote je treba zlorabo pravic sankcionirati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: 1. vlogo tožene stranke z dne 6. 4. 2018 zavrglo, 2. zaradi zlorabe procesnih pravic toženo stranko kaznovalo z denarno kaznijo v višini 400,00 EUR in 3. odločilo, da mora tožena stranka plačati kazen na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani v roku 15 od prejema tega sklepa.

2. Tožena stranka je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo (ki jo je sicer ponovno poimenovala "ugovor"). Ker je po določilu prvega odstavka 363. člena ZPP pravno sredstvo zoper sklep sodišča prve stopnje pritožba, je sodišče vlogo štelo za pritožbo. Toženka smiselno predlaga razveljavitev sklepa in ponovno vlaga zahtevo za zavrženje tožbe iz razloga, ker naj tožeča stranka ne bi izkazovala pravne koristi za tožbo na podlagi 274. člena ZPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče s sklepom z dne 29. 3. 2018 zavrglo vlogi tožene stranke z dne 20. 2. 2018 in z dne 26. 3. 2018. Ob tem je toženo stranko poučilo, da ugovor tožene stranke zoper odgovor tožeče stranke na pritožbo tožene stranke ni dovoljen. Tožena stranka je nato dne 6. 4. 2018 ponovno vložila vlogo, s katero „primarno ugovarja sklepu o zavrnitvi ugovora zaradi vrste postopka po uradni dolžnosti, ki nima materialne podlage v zakonu, podredno pa zahteva zavrženje tožbe iz razloga, ker tožeča stranka ne izkazuje pravne koristi za tožbo na podlagi 274. člena ZPP“. Vloga tožeče stranke z dne 6. 4. 2018 je popolnoma enaka vlogam z dne 26. 3. 2018, z dne 20. 2. 2018 ter vlogam z dne 13. 12. 2017 in z dne 23. 1. 2018. Ker tožena stranka v svoji zadnji vlogi ni navedla ničesar novega oziroma pravno relevantnega za predmetni postopek in ker je sodišče že v sklepu z dne 29. 3. 2018 pojasnilo, zakaj ne more biti uspešna s svojimi ugovori, je vlogo tožene stranke z dne 6. 4. 2018 ponovno zavrglo. Obenem je ocenilo, da tožena stranka v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem zlorablja pravice, ki jih ima po ZPP. Z vlaganjem vlog oziroma ugovorov namenoma in neutemeljeno odlaga ter zavlačuje nadaljevanje predmetnega postopka. Zato ji je sodišče na podlagi 11. člena ZPP izreklo denarno kazen v višini 400,00 EUR.

5. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je vloga tožene stranke z dne 6. 4. 2018 praktično identična njenim prejšnjim vlogam z dne 26. 3. 2018, 20. 2. 2018, 13. 12. 2017 in 23. 1. 2018. Tako prvostopenjsko sodišče (prim. sklep z dne 29. 3. 2018) kot tudi višje sodišče (prim. sklep I Cpg 140/2018 z dne 7. 3. 2018) sta toženi stranki pojasnili, da ima pred sodiščem možnost izjaviti se o vlogah nasprotne stranke, s pravnim sredstvom pa lahko izpodbija samo odločbe sodišča prve stopnje, izdane v obliki sodbe ali sklepa. Pravno sredstvo zoper dopis, v katerem sodišče stranko poziva, da odgovori na vlogo druge stranke, ni dovoljeno. Prav tako tožena stranka ne more ugovarjati odgovoru tožeče stranke na pritožbo tožene stranke, saj sta v pritožbenem postopku predvidena le pritožba kot pravno sredstvo zoper odločbo in odgovor nasprotne stranke na to pravno sredstvo. Kljub temu tožena stranka vlaga identične vloge, čeprav ji je sodišče že večkrat pojasnilo, da niso dopustne, saj si z njimi ne more izboljšati svojega pravnega položaja.

6. V skladu z 11. členom ZPP si mora sodišče prizadevati, da opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, in onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku.

7. Zloraba pravice je podana tudi, ko stranka vlaga ponavljajoče se in očitno neutemeljene vloge, vsakemu razumnemu posamezniku pa mora biti jasno, da so brez možnosti za uspeh. Dejanja, ki pomenijo zlorabo, so protipravna in zato ne morejo uživati pravnega varstva. Ker je bila tožena stranka na nedopustnost predhodno opozorjena, se mora zavedati protipravnosti svojega procesnega ravnanja. Zaradi varstva pravic nasprotne stranke do izvedbe postopka brez nepotrebnega zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter zaradi varstva pravnega reda kot celote je treba zlorabo pravic sankcionirati.

8. Sodišče prve stopnje je imelo pravno podlago za izrek denarne kazni v določilu 11. člena ZPP, po katerem lahko denarno kazen izreče v primeru, ko udeleženci v postopku z namenom škodovati drugemu, ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo svoje pravice. Sankcija je izrečena z legitimnim ciljem, da bo toženo stranko odvrnila od nadaljnjih zlorab.

9. Pritožnica tudi v pritožbi ponavlja pritožbene razloge, ki jih je navedla že v predhodnih vlogah in jih je sodišče že večkrat zavrnilo kot neutemeljene, zato z njimi ne more uspeti.

10. V skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP mora sodišče druge stopnje presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena. Pritožnica s pritožbenimi navedbami, ki se ne nanašajo na pravilnost pravno pomembnih razlogov izpodbijanega sklepa, ne more uspeti (na primer o nezakonitih javnih plačilih, stečajnem postopku K. d.o.o., pranju denarja, DUTB d.d., uporabi "mehanizma obrnjene davčne obveznosti", obisku premierja na Japonskem …). Ker niso podani niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).