Jedro

Obdolženi z navajanjem, da se sodišče prve stopnje niti z besedo ni opredelilo do njegovega podredno podanega predloga za spremembo plačila krivdnih stroškov v 16 ur dela v splošno korist, smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Vendar neutemeljeno. Pritrditi je pritožbi, da je obdolženi podal takšen predlog, vendar v zvezi z zatrjevano kršitvijo prezre, da Kazenski zakonik (KZ-1) in ZKP takšne možnosti plačila stroškov kazenskega postopka z opravljanjem dela v splošno korist ne urejata, kar pomeni, da mu sodišče prve stopnje v nobenem primeru ne bi moglo slediti in njegovemu predlogu ugoditi. Že zaradi te okoliščine, s tem ko se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pravno povsem neutemeljenega predloga obdolženca, ni storilo zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka.

Obdolženi v pritožbi nadalje predlaga, da ga pritožbeno sodišče zaradi njegove slabe finančne situacije oprosti plačila navedenih stroškov. Tudi v tem delu je pritožba neutemeljena. Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi šestega odstavka 95. člena ZKP pravilno poudarilo, da citirana zakonska določba izključuje uporabo določb ZKP o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov kazenskega postopka, kadar gre za krivdno povzročene stroške. Posledično je prošnjo obdolženca pravilno zavrglo kot nedovoljeno, kakor izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

Nenazadnje pritožbeno sodišče pripominja, da so očitki obdolženca, naperjeni zoper sodišče prve stopnje in sodnico, ki je obravnavala njegov predlog, izraženi na žaljiv in neprimeren način. Sodišče prve stopnje je o obravnavanem predlogu za oprostitev plačila krivdnih stroškov postopka odločilo pravilno in korektno, zato je takšno nestrinjanje z vsebino odločitve sodišča prve stopnje z žaljivimi izrazi, na način, kot to izhaja iz pritožbe, povsem nesprejemljivo.

Izrek

I.Pritožba obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II.Obdolženca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče na Ptuju je s sklepom I K 33485/2016 z dne 20. 1. 2025 na podlagi 94. člena v zvezi s šestim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo predlog obdolženega A. A. za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka.

2.Zoper sklep se je z laično pritožbo pritožil obdolženi. V pritožbi smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Pritožbenemu sodišču predlaga, da spremeni izpodbijani sklep, tako da ga oprosti plačila krivdno povzročenih stroškov oziroma da mu dolžnost plačila stroškov postopka pretvori v zaporno kazen, ki mu jo nato dopusti izvršiti z delom v splošno korist. Naknadno je vložil še dve dopolnitvi pritožbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V zvezi z dopolnitvami pritožbe obdolženca pritožbeno sodišče izpostavlja, da se lahko v skladu z drugim odstavkom 400. člena ZKP upravičenci zoper sklep, izdan na prvi stopnji, pritožijo v 15 dneh od vročitve sklepa. Izpodbijani sklep je bil obdolžencu vročen 23. 1. 2025, pri čemer je prvo dopolnitev pritožbe vložil 18. 2. 2025 po elektronski pošti, nato je dopolnitev pritožbe vložil še 21. 2. 2025, z vlogo, oddano po pošti. Na podlagi navedenega sta dopolnitvi pritožbe glede na potek 15-dnevnega roka za pritožbo prepozni. Rok za pritožbo zoper sklep se je glede na predpisano štetje rokov (drugi odstavek 88. člena ZKP), ko se je rok začel šteti prvi naslednji dan po vročitvi, to je 24. 1. 2025, iztekel 7. 2. 2025, kar pomeni, da sta bili dopolnitvi pritožbe, oddani dne 18. 2. 2025 in 21. 2. 2025, prepozni in ju pritožbeno sodišče tako ni obravnavalo.

5.Obdolženi z navajanjem, da se sodišče prve stopnje niti z besedo ni opredelilo do njegovega podredno podanega predloga za spremembo plačila krivdnih stroškov v 16 ur dela v splošno korist, smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Vendar neutemeljeno. Pritrditi je pritožbi, da je obdolženi podal takšen predlog, vendar v zvezi z zatrjevano kršitvijo prezre, da Kazenski zakonik (KZ-1) in ZKP takšne možnosti plačila stroškov kazenskega postopka z opravljanjem dela v splošno korist ne urejata, kar pomeni, da mu sodišče prve stopnje v nobenem primeru ne bi moglo slediti in njegovemu predlogu ugoditi. Že zaradi te okoliščine, s tem ko se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pravno povsem neutemeljenega predloga obdolženca, ni storilo zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka.

6.Obdolženi v pritožbi nadalje predlaga, da ga pritožbeno sodišče zaradi njegove slabe finančne situacije oprosti plačila navedenih stroškov. Tudi v tem delu je pritožba neutemeljena. Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi šestega odstavka 95. člena ZKP pravilno poudarilo, da citirana zakonska določba izključuje uporabo določb ZKP o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov kazenskega postopka, kadar gre za krivdno povzročene stroške. Posledično je prošnjo obdolženca pravilno zavrglo kot nedovoljeno, kakor izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Tudi sicer ne gre prezreti, da je sodišče prve stopnje finančno ogroženost obdolženca pri plačilu naloženih krivdno povzročenih stroškov postopka že upoštevalo. S sklepom z dne 14. 3. 2023 mu je dopustilo obročno plačilo omenjenih stroškov v višini 307,52 EUR, kljub izrecni zakonski določbi, ki to onemogoča (šesti odstavek 95. člena ZKP).

7.Pritožbeno sodišče sklicevanje obdolženca na določbe zakonov, ki v splošnem, vendar ob drugačnih okoliščinah omogočajo izvršitev kazni zapora z opravljanjem dela v splošno korist (primeroma ZKP, Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij - ZIKS-1 ter Zakon o probaciji - ZPro), kakor tudi obdolženčevo pritožbeno polemiziranje s prostorsko stisko v slovenskih zaporih ocenjuje kot nesmiselno in neresno. Obdolženi se namreč povsem jasno zaveda, da mu v predmetni kazenski zadevi ni bila izrečena kazen zapora, temveč je bil postopek zoper njega ustavljen. Tako je odveč njegovo zavzemanje za izvršitev fiktivne kazni zapora z delom v splošno korist.

8.Nenazadnje pritožbeno sodišče pripominja, da so očitki obdolženca, naperjeni zoper sodišče prve stopnje in sodnico, ki je obravnavala njegov predlog, izraženi na žaljiv in neprimeren način. Sodišče prve stopnje je o obravnavanem predlogu za oprostitev plačila krivdnih stroškov postopka odločilo pravilno in korektno, zato je takšno nestrinjanje z vsebino odločitve sodišča prve stopnje z žaljivimi izrazi, na način, kot to izhaja iz pritožbe, povsem nesprejemljivo.

9.Glede na navedeno in ker tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa ni pokazal kršitev, na katere pritožbeno sodišče v skladu s petim odstavkom 402. člena ZKP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo obdolženca zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

10.Ker obdolženi s pritožbo ni uspel, bi moral plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka, vendar ga je pritožbeno sodišče, glede na njegove premoženjske razmere, ugotovljene iz podatkov kazenskega spisa, plačila tega stroška oprostilo (četrti odstavek 95. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP).

-------------------------------

1Prim. s sklepom VSM IV Kp 35880/2025 z dne 1. 7. 2020 in s sklepom VSC II Kp 21929/2014 z dne 4. 8. 2020.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 88, 88/2, 94, 95, 95/6, 400, 400/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.