Jedro

1. Zgolj okoliščina, da se pogrešanka že 20 let ni javila domačim, ob dejstvu, da je od njenega rojstva minilo šele 43 let, po izpovedih prič pa je bila lahkomiselna in neodgovorna oseba, ne potrjuje verjetnosti, da ni več živa (2. tč. 1. odst. 82. čl. ZNP).

2. Sodišče objavi oklic o pogrešani osebi v Uradnem listu RS in obvesti center za socialno delo (2. odst. 85. čl. ZNP) le v primeru, če na podlagi opravljenih poizvedb po prejemu predloga (1. odst 85. čl. ZNP) ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka.

Izrek

Pritožba predlagatelja postopka se zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo predlog R. K., naj razglasi za mrtvo pogrešano M. K..

Zoper sklep se pritožuje predlagatelj postopka po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlagala, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje odločalo o zadevi, ne da bi izpeljalo postopek kot ga predvideva 2. odst. 85. čl. ZNP. Da bi sodišče lahko meritorno odločilo, bi namreč moralo izdati oklic, s katerim bi poklicalo pogrešanko, da se oglasi in tudi vse druge, ki bi kaj vedeli o njenenem življenju. Šele po izteku roka iz oklica bi lahko sodišče na podlagi zaslišanja predlagatelja, skrbnika in prič odločilo o predlogu. Na objavljeni oklic v Uradnem listu se po vsej verjetnosti pogrešanka sicer ne bi javila, lahko pa bi se javil kdo drug, ki bi morebiti kaj vedel o njenem življenju ali smrti. Tako je prvostopno sodišče v bistvu odločilo šele, da ni pogojev za začetek postopka. Pritožitelj se tudi ne strinja z ugotovitvijo sodišča, da v postopku ni izkazal razloga, zaradi katerega meni, da je nasprotna udeleženka mrtva. To dejstvo namreč izhaja že iz več kot 20-letne pogrešanosti M. K.. Sodišče pa je tudi zmotno ocenilo izpovedi prič. Tako je S. K. povedal, da njegova sestra M. K. odsotnosti ni načrtovala. Starši je niso šikanirali in so skrbeli za njenega otroka, kar naj bi dokazovalo, da ni imela posebnega razloga, da bi za stalno zapustila dom. V današnjem času, ko je na voljo veliko komunikacijskih sredstev, pa tudi ni razloga, da se M. K., v kolikor bi bila še živa, ne bi svojim staršem javila vsaj telefonsko.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je predlagatelj postopka utemeljeval svoj predlog na 2. tč. 82. čl. Zakona o nepravdnem postopku, po katerem sodišče razglasi za mrtvega pogrešanca, če o njem v zadnjih petih letih ni nobenega poročila, pa je verjetno, da ni več živ. Tudi po oceni pritožbenega sodišča pa predlagatelju ni uspelo izkazati drugega zahtevanega pogoja, t.j. verjetnosti, da pogrešana M. K. ni več živa. Iz ugotovitev prvostopnega sodišča namreč izhaja, da je od rojstva pogrešanke minilo šele 43 let, da je bila tudi sicer po naravi lahkomiselna in je skrb za svojega otroka takoj po njegovem rojstvu prepustila svojim staršem (otrokovim starim staršem), s svojim nenadnim odhodom pa potrdila mnenje sorodnikov, da je veljala za neodgovorno osebo. Okoliščina, da se že 20 let domačim ni javila, zato sama po sebi ne izkazuje verjetnosti, da pogrešanka ni več živa.

Večletna odsotnost pogrešanca, o katerem ni nobenega poročila več, ima po zakonski domnevi za posledico verjetnost, da pogrešani ni več živ, šele tedaj, če je od njegovega rojstva poteklo 70 let (1. tč.

82. čl. ZNP). Prvostopnemu sodišču pa tudi ni mogoče očitati, da ni izpeljalo postopka za razglasitev pogrešane za mrtvo v skladu z določili Zakona o nepravdnem postopku. Po 1. odst. 85. čl. ZNP najprej sodišče po prejetem predlogu opravi poizvedbe s tem, da si preskrbi potrebne podatke in poročila ter zasliši priče. V obravnavanem primeru je prvostopno sodišče storilo prav to, saj je zaslišalo predlagatelja ter brata in teto pogrešanke, pri čemer je ugotovilo, da pogoji za začetek postopka niso izpolnjeni. Zato je povsem pravilno predlagateljev predlog zavrnilo, saj po 2. odst. 85. čl. ZNP sodišče nadaljuje postopek z objavo oklica v Uradnem listu RS šele če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka. V obravnavanem primeru pa je že na podlagi navedb predlagatelja postopka ter izpovedi zaslišanih prič po 1. odst. 85. čl. ZNP ugotovilo, da teh pogojev ni. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno in ker ni ugotovilo niti ev. drugih pomanjkljivosti postopka, na katere mora po 2. odst. 365. čl. ZPP paziti po uradni dolžnosti, je potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 380. čl. ZPP v zv. s 37. čl. ZNP).