Jedro

Sodišče ne odloča o zahtevku, ki ga je ena stranka postavila proti drugi stranki, zahtevek tudi sicer ni bistvena sestavina predloga v predlagalnih nepravdnih postopkih, ampak ureja razmerja med udeleženci, ki se sami niso uspeli sporazumeti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je predlagateljica nasprotnemu udeležencu dolžna plačati odškodnino v višini 11.663,20 EUR v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.12.2004 dalje do plačila, in sicer za zemljišča parc. št. 623/6, 897/5, 897/2 in 329/2, vse k.o. X, ki so bila razlaščena s pravnomočno odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostava Moste - P,olje št. 465-1/97-05/BK-58 z dne 30.4.1998, za potrebe zgraditve vzhodne avtoceste od M. do Š. in del severne obvozne ceste od T. do Z..

2. Nasprotni udeleženec se proti temu sklepu pritožuje in predlaga, da ga pritožbeno sodišče razveljavi. Navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ker v izreku sklepa ni odločitve o primarnem zahtevku, temveč je zgolj v obrazložitvi navedena ugotovitev, da predlagateljica z nadomestnimi zemljišči ne razpolaga. Zakon o stavbnih zemljiščih v 24. členu jasno določa, da mora razlastitveni upravičenec lastniku zagotoviti drugo enakovredno nepremičnino ali plačati odškodnino. Ker ima nasprotni udeleženec status kmeta, je bil pripravljen kot nadomestno zemljišče sprejeti kmetijsko zemljišče. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je bil ustanovljen na podlagi zakona ravno za upravljanje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči v lasti Republike Slovenije, zato je očitno, da predlagateljica ima v lasti tako kmetijska kot gozdna zemljišča. Tudi glede podrednega zahtevka za plačilo pravične odškodnine je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in zmotno ugotovilo dejansko stanje. Izvedenka je določila najnižjo vrednost tržne vrednosti m2 stavbnega zemljišča, ki ne more zadostiti definiciji tržne vrednosti, saj stavbnega zemljišča po tej ceni na območju M. ni. Sodišče je tako določeno odškodnino v celoti povzelo, v nasprotju z zakonskimi določili, da je potrebno za razlaščeno zemljišče določiti pravično odškodnino. Pri odškodnini zaradi otežene rabe preostalih parcel nasprotnega udeleženca je nerazumljivo stališče sodišča, saj je bilo nasprotnemu udeležencu razlaščeno zemljišče ravno zaradi gradnje avtoceste in je zaradi tega nedvomno otežen dostop do njegovih preostalih nepremičnin, ki jih uporablja za kmetijsko dejavnost. Pri tem je spregledalo, da je izvedenka po prostem preudarku ocenila, kakšno kulturo goji na preostalih razlaščenih zemljiščih in kolikokrat mora opraviti pot do njih. Upoštevati je potrebno, da je šlo za prisilen prenos lastninske pravice ter da država od razlastitve upravičencu ni plačala nič.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Postopek za določitev odškodnine v tej zadevi se je začel po uradni dolžnosti na podlagi 51. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini in se vodil po določbah 9. poglavja Zakona o nepravdnem postopku - ZNP (členi 97 - 104). Sodišče ne odloča o zahtevku, ki ga je ena stranka postavila proti drugi stranki, zahtevek tudi sicer ni bistvena sestavina predloga v predlagalnih nepravdnih postopkih (21. člen ZNP), ampak ureja razmerja med udeleženci, ki se sami niso uspeli sporazumeti. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek o storjeni bistveni kršitvi določb postopka, češ da sodišče v izreku sklepa ni odločilo o zahtevi nasprotnega udeleženca, da mu predlagateljica dodeli nadomestno zemljišče. Tudi v ostalem je neutemeljen pritožbeni očitek o zagrešeni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, saj sklep nima pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ne bi bilo mogoče preizkusiti. Izrek sklepa je razumljiv in ne vsebuje nasprotij, sklep pa ima razloge o odločilnih dejstvih.

5. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o tem, ali je dolžna predlagateljica nasprotnemu udeležencu zagotoviti enakovredna nadomestna zemljišča ali odškodnino ter pri odločitvi o višini odškodnine nasprotnemu udeležencu kot razlastitvenemu upravičencu in o višini stroškov, povezanih z razlastitvijo, pravilno uporabilo materialno pravo. Odločitev je oprlo na določbe prej veljavnega Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ, Ur. list RS, št. 44/97), ki je razlastitev urejal v določbah 18. do 37. člena. Pritožnik v pritožbi trdi, da ima prvenstveno pravico do nadomestnih nepremičnin namesto odškodnine, pri čemer bi bil pripravljen sprejeti tudi kmetijska zemljišča. Prvostopenjsko sodišče je v zvezi s tem sledilo izjavi predlagateljice, da nima na razpolago enakovrednega nadomestnega zemljišča, ker so stavbna zemljišča po zakonu lastnina občine oziroma lokalne skupnosti, kmetijska zemljišča in gozdovi pa v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki sam odloča o razpolaganju s temi zemljišči. Slednje drži, saj Sklad po določbi 2. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije gospodari s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti R Slovenije, pri čemer gospodarjenje po tem zakonu obsega razpolaganje in upravljanje. Ker je s tem ugotovljeno, da predlagateljica nasprotnemu udeležencu ne more zagotoviti nadomestnega zemljišča, mu je dolžna plačati denarno odškodnino.

6. Višino odškodnine je prvostopenjsko sodišče pravilno določilo s tem, ko je upoštevalo mnenje sodne izvedenke in cenilke gradbene in kmetijske stroke. Pri cenitvi je izvedenka upoštevala status zemljišč, gre za stavbna zemljišča v nastajanju, z vrednostjo 25 do 35 % vrednosti zemljišča, pripravljenega za gradnjo, pa tudi, da bi bila konkretna zemljišča glede na njihovo lego, obliko in velikost za kupce tržno nezanimiva. Nasprotni udeleženec je že v postopku podal številne pripombe na cenitev, na katere je izvedenka izčrpno odgovorila. Prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi sklepa prav tako natančno odgovarja nasprotnemu udeležencu, zakaj njegovih pripomb na vse dopolnitve izvedenskega mnenja ne more upoštevati. V pritožbi ponovljena splošna trditev, da odškodnina ne dosega vrednosti stavbnega zemljišča, za utemeljenost pritožbe na zadošča. 7. Končno tudi ni mogoče slediti predlogu nasprotnega udeleženca, da je upravičen do odškodnine zaradi manjvrednosti preostalih zemljišč, ki niso bila predmet razlastitve ter da je upravičen do višjega zneska zaradi podaljšane poti do parc. št. 329/1 k.o. X, kot strošek, povezan z razlastitvijo (prvi odstavek 26. člena ZSZ). Le-tega je izvedenka ocenila na znesek 460,80 EUR, pri čemer je po pripombah nasprotnega udeleženca v dopolnitvi mnenja natančno obrazložila podlago in način izračuna stroškov podaljšane poti. Tudi glede odškodnine zaradi manjvrednosti preostalih zemljišč nasprotnega udeleženca, odločitev sodišča pravilno sloni na strokovnih pojasnilih izvedenke, po katerih uporaba teh nepremičnin ni otežena oziroma onemogočena zaradi razlastitve same, ampak zaradi izgradnje infrastruktornih objektov in drugih projektov, izvedenih po razlastitvi.

8. Pritožba zato ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).