Jedro

V obravnavani zadevi je nesporno, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP prav za upravni spor zaradi dodelitve BPP. Glede na to sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke, da v konkretnem primeru ZBPP dodelitve BPP tožnici ne omogoča.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju, št. Bpp 494/2022 z dne 20. 9. 2022 (v nadaljevanju sklep Okrožnega sodišča v Kranju). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju zavržena tožničina prošnja za BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje, v zvezi z vložitvijo obtožnega predloga oziroma predloga za opravo posameznih preiskovalnih dejanj zoper A. A. Skladno s peto alinejo 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP, s čemer je zakonodajalec želel preprečiti t. im. veriženje prošenj. Iz sodne prakse Upravnega sodišča ob tem izhaja, da ne gre za veriženje zgolj v primerih, ko prosilec zaproša za BPP v upravnem sporu zoper odločbo, ki jo je izdal organ za BPP tega sodišča, ampak tudi v primerih, ko odločbo oziroma sklep izda organ drugega sodišča. V konkretni zadevi BPP tožnici tako ni mogoče dodeliti, saj zaproša za BPP za upravni spor v zvezi z dodelitvijo BPP, njena prošnja pa tako že po samem zakonu ni utemeljena.

2. Tožnica vlaga tožbo in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi. Navaja, da se že od samega začetka nahaja v podrejenem položaju in ji je nedopustno omejena pravica do pritožbe oz. učinkovitega pravnega sredstva. Sodišču predlaga, da upošteva njene navedbe, zasleduje postopkovno pravičnost in prekine nedopustnost situacije, ko ji je nedopustno omejena pravica do javnih sredstev, do zasebne lastnine, do zagovornika po BPP do enake obravnave pred zakonom. Kot prava neuka stranka mora ponovno sama vlagati upravni spor, saj ji že v osnovi Republika Slovenija omejuje ustavno pravico do pritožbe, saj pritožba zoper odločbo organa za BPP ni dovoljena. Toženka nedopustno navaja, da ZBPP v 8. členu izrecno omejuje dodeljevanje BPP v upravnih sporih, da bi preprečili t. im. veriženje prošenj. Pri tem pozablja, da je sama soodgovorna za tožničino nedopustno situacijo, ko je lahko popolnoma brez vsega in so ji bili, v nasprotju z 79. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), zarubljeni in prodani tudi vsi predmeti. Toženka nedopustno ne upošteva dejanskega stanja v tožničini situaciji ter ga v njeno škodo nedopustno napačno ugotavlja in tolmači ter nedopustno omejuje vse tožničine pravice, ki jih ima kot Slovenka, Evropejka, dolgoletna bivša žena in dolgoletna najemnica poslovnih prostorov. Toženka namreč nedopustno ne prepozna in ne uporablja določil 31. člena ZBPP ter izdaja pravne akte v nasprotju s 7. in 8. členom Zakona o upravnem postopku (ZUP).

3. Na poziv sodišča, da natančneje pojasni tožbene razloge, je tožnica v dopolnitvi tožbe navedla, da je vsem na očeh že od decembra 2015 žrtev fizičnega, psihičnega in materialnega nasilja bivšega moža in njegovega zastopnika, ki jo je že zdavnaj lahko vsem na očeh ogoljufal za vse njeno in vse skupno premoženje ter premoženje lekarne ... Tudi zaradi sodišča je izbrisana, izpisana in odpisana. Tožbene razloge je navedla v tožbi, kot prava neuka stranka. Nedopustno ji je omejena pravica do učinkovitega pravnega sredstva in do pritožbe po BPP, že od vsega začetka se nahaja v podrejenem položaju. Napačno in nepopolno je bilo ugotovljeno dejansko stanje, kršena sta bila 7. in 8. člen ZUP, kršen je bil 31. člen ZBPP.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravne spise zadeve.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pri sestavi in vložitvi tožbe (upravnega spora) zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju, s katerim je to zavrglo pred navedenim sodiščem vloženo prošnjo tožnice za BPP.

7. ZBPP v peti alineji 8. člena določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. V obravnavani zadevi je nesporno, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP prav za upravni spor zaradi dodelitve BPP. Glede na to sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke, da v konkretnem primeru ZBPP dodelitve BPP tožnici ne omogoča. 8. Sodišče vezano na navedeno dodatno pojasnjuje, da iz zakonodajnega gradiva v postopku sprejema novele ZBPP-C1, ki je bila uveljavljena 4. 4. 2015 in s katero je bila izključena dodelitev BPP za upravne spore zaradi dodelitve BPP, izhaja, da je namen zakonske določbe, da se prepreči t. im. veriženje prošenj, ko želi prosilec, ki mu je bila prošnja za BPP zavrnjena, zoper tako odločbo sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v tem upravnem sporu; ko mu je tudi ta prošnja zavrnjena, ponovno prosi za BPP za upravni spor zoper slednjo odločitev. V predlog novele vključeno novo določbo je pripravljavec utemeljeval z (že) obstoječo posebno ureditvijo plačila nagrade in dejanskih stroškov odvetnika za sestavo tožbe v upravnem sporu, ki ga stranka sproži zoper odločbo ali sklep organa za BPP: stranka stroške takega upravnega spora nosi sama, če upravno sodišče tožbi ugodi, pa se ji stroški, ki jih je imela s postopkom, povrnejo naknadno, brez da bi morala za to posebej zaprositi (peti odstavek 34. člena ZBPP). Po razlogovanju pripravljavca zakonske novele je bil torej že ob uveljavitvi ZBPP njegov namen, da se dodelitev BPP za upravni spor zoper odločbo ali sklep organa za BPP izvzame iz splošne ureditve dodelitve BPP, čeprav je sicer v zakonu taka (eksplicitna) določba tedaj izostala. Takšna ureditev po presoji sodišča tudi ni v neskladju z Ustavo - za nedopusten poseg v ustavne pravice (pravico do pravnega sredstva, pravico do enakosti pred zakonom) bi lahko šlo, če država ne bi zagotavljala možnosti učinkovitega izvrševanja pravice do sodnega varstva osebam slabšega premoženjskega stanja z možnostjo dodelitve BPP, in sicer vsakomur v takem položaju pod enakimi pogoji. Ne gre pa za tak primer, ko ima država sistem BPP vzpostavljen, prosilka pa zakonskih pogojev za dodelitev BPP ne izpolnjuje2, kar velja tudi v konkretnem primeru. Sodišče tako ne more slediti tožničinim navedbam, da ji je z izpodbijano odločbo omejena pravica do pritožbe oziroma učinkovitega pravnega sredstva. Organ je namreč njeno prošnjo obravnaval in o njej odločil, pri čemer se je pravilno oprl na zgoraj citirano določbo zakona.

9. Tožnica zatrjuje, da je bilo v zadevi napačno ugotovljeno dejansko stanje, vendar pa tak tožbeni očitek konkretizira zgolj z navajanjem dejstev (osebnih okoliščin), ki za odločitev v zadevi niso relevantna – toženka tožničine prošnje namreč ni zavrnila zaradi neizpolnjevanja vsebinskih pogojev za dodelitev BPP (materialnega položaja prosilke, okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilka vlaga prošnjo za BPP, itd.), pač pa zaradi neizpolnjevanja formalnega pogoja iz že citirane pete alineje 8. člena ZBPP, ki onemogoča dodelitev BPP v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Da je tožnica s prošnjo, o kateri je bilo odločeno z izpodbijano odločbo, zahtevala prav dodelitev BPP za ta namen, pa v zadevi (kot ravno tako že navedeno) ni sporno.

10. Tožnica očita tudi, da sta bila v postopku izdaje izpodbijane odločbe kršena 7. in 8. člen ZUP. Kako oz. s čim naj bi bilo v postopku pred toženko kršeno načelo varstva pravic strank in varstva javne koristi (7. člen ZUP), tožnica ne konkretizira, zato s tem povezanih tožbenih očitkov sodišče ne more preizkusiti. Kolikor tožnica očita kršitev načela materialne resnice (8. člen ZUP) v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja v zadevi, pa se je sodišče do s tem povezanih očitkov že opredelilo v prejšnji točki obrazložitve te sodbe.

11. Kot zaključno sodišče tudi ne more pritrditi tožnici, da je bil z izpodbijano odločbo kršen 31. člen ZBPP (ki določa organizacijo in poslovanje strokovne službe za BPP). Organ za BPP prosilki ne more dati stranki več pravic, kot ji jih daje zakon, ki je materialnopravna podlaga za zahtevo (oziroma v tem primeru prošnjo), zato organu, ker ni odločil tako, kot bi po prepričanju tožnice moral (njeno prošnjo pa je obravnaval), ni mogoče očitati, da ji ni omogočil uveljavljanja njenih pravic.

12. Po povedanem je sodišče presodilo, da je tožničina tožba neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo.

13. Sodišče je o zadevi odločilo brez oprave glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev v zadevi (da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP za sestavo in vložitev tožbe zoper sklep o zavrženju prošnje za BPP) ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

1 Obrazložitev predloga novele ZBPP-C v Poročevalcu DZ z dne 12. 12. 2014 2 Nalovno sodišče tako npr. tudi v sodbah, I U 1987/2018 z dne 9. 10. 2018, ter, I U 1555/2022 z dne 6. 12. 2022.