Jedro

Spora med tožečo in drugo toženko ni mogoče opredeliti za individualni delovni spor. Ne gre za spor med delavcem in delodajalcem, ki sta lahko stranki individualnega delovnega spora. Prav tako ne gre za spor o pravici, obveznosti oziroma odgovornosti iz delovnega razmerja, kar pomeni, da navedeni spor tudi po vsebini ne ustreza zakonski opredelitvi delovnega spora. V navedeni zadevi tako ni podan noben od elementov, ki opredeljuje ta spor kot individualni delovni spor.

Spor med tožečo in drugo toženko je glede na določbo 481. člena ZPP gospodarski spor.

Izrek

Za odločanje v sporu med tožečo stranko in drugo toženko je pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je 10. 8. 2014 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sodišče je 1. 9. 2014 dovolilo predlagano izvršbo. Zaradi ugovora obeh dolžnikov je sodišče s sklepom z dne 30. 9. 2014 sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila ta dovoljena, razveljavilo in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Mariboru.

2. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je bil prvi toženec od leta 1994 do 31. 12. 2011 zaposlen v družbi A., d. o. o., in je po prenosu dejavnosti na družbo B., d. o. o., zanjo opravljal delo komercialista in od nje prejemal plačo. Prvi toženec je 1. 7. 2011 ustanovil drugo toženko in postal njen direktor. V času od ustanovitve te družbe do prenehanja delovnega razmerja je družbi B., d. o. o., prevzel poslovne partnerje, intelektualno lastnino, nabavni in prodajni trg, trženje grafične opreme, tehnično, tehnološko, ekonomsko in tržno dokumentacijo, informacijski sistem in vse to prenesel na svojo družbo. V sodelovanju s sodelavcem C. C. je prvi toženec odtujil tudi glavni prenosni računalnik s celotnim informacijskim sistemom, stacionarni računalnik pa onesposobil. S tem je kršil določbe Zakona o delovnih razmerjih in pogodbe o zaposlitvi. S svojim ravnanjem je prvi toženec v času od 1. 7. 2011 do 31. 12. 2013 tožeči stranki povzročil škodo najmanj v znesku 200.000,00 EUR. V posledici tega je morala tožeča stranka prenehati opravljati dejavnost trženja grafične opreme. Zato je podana odškodninska odgovornost obeh tožencev, ki za škodo odgovarjata solidarno. Podredno uveljavlja navedeni znesek iz naslova neupravičene obogatitve. Dodaja še, da se je družba B., d. o. o., na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Srg 2013/42318 z dne 21. 10. 2013, preimenovala v D., d. o. o. 3. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom I Pg 1124/2014 z dne 16. 2. 2016 sklenilo, da ni stvarno pristojno za reševanje te zadeve v delu, ki se nanaša na zahtevek tožeče stranke do prvega toženca E. E. in da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Delovnemu sodišču v Mariboru. Zavzelo je stališče, da gre za zahtevek nekdanjega delodajalca (tožeče stranke) do delavca (prvega toženca), za kar je podana pristojnost delovnega sodišča. Dne 31. 8. 2016 pa je sklenilo še, da ni stvarno pristojno za obravnavo zadeve tudi v delu, ki se nanaša na zahtevek tožeče stranke do druge toženke ter da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Delovnemu sodišču v Mariboru. Po pritožbi tožeče stranke je Višje sodišče v Mariboru s sklepom I Cpg 500/2016 z dne 20. 2. 2017 pritožbo zoper sklep z dne 31. 8. 2016 zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

4. Delovno sodišče v Mariboru pristojnosti ni sprejelo in je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da med tožečo stranko in drugo toženko ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja, kot ga opredeljuje 5. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) v točki b. prvega odstavka. Druga toženka je samostojna gospodarska družba in s tožečo stranko nista (bili) v razmerju delavec - delodajalec, prav tako ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja.

5. Za odločanje v sporu zoper drugo toženko je pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

6. Stvarna pristojnost delovnega sodišča v individualnih delovnih sporih je določena v 5. členu ZDSS-1. To sodišče med drugim odloča tudi o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Spora med tožečo in drugo toženko ni mogoče opredeliti za individualni delovni spor. Ne gre za spor med delavcem in delodajalcem, ki sta lahko stranki individualnega delovnega spora. Prav tako ne gre za spor o pravici, obveznosti oziroma odgovornosti iz delovnega razmerja, kar pomeni, da navedeni spor tudi po vsebini ne ustreza zakonski opredelitvi delovnega spora. V navedeni zadevi tako ni podan noben od elementov, ki opredeljuje ta spor kot individualni delovni spor.

7. Zakon o sodiščih (ZS, Ur. l. RS, št. 19/94 s spremembami) v 101. členu določa pristojnost okrožnih sodišč. Ta so pristojna za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v pravdnih zadevah v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Spor med tožečo in drugo toženko je glede na določbo 481. člena ZPP gospodarski spor.

8. Vrhovno sodišče je na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP odločilo, da je za odločanje v tej zadevi glede druge toženke pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.