Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da se pri ugotavljanju materialnih zmožnosti tožnice ne upošteva denarni prispevek (okrog 1.500,00 EUR mesečno in plačilo vseh večjih stroškov), ki ga mesečno prejema tožnica od svojega očeta za preživljanje nje in otrok.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da se pri ugotavljanju materialnih zmožnosti tožnice ne upošteva denarni prispevek (okrog 1.500,00 EUR mesečno in plačilo vseh večjih stroškov), ki ga mesečno prejema tožnica od svojega očeta za preživljanje nje in otrok.

Obrazložitev

1. Pravdni stranki sta bivša zakonca, ki imata skupaj tri mladoletne otroke, in sicer B., rojeno leta 2002, C., rojeno leta 2004, in A., rojeno leta 2006. Z izpodbijano sodbo je sodišče razvezalo njuno zakonsko zvezo, hčerke dodelilo v vzgojo in varstvo tožnici, določilo stike otrok z očetom in določilo preživnino, ki jo mora toženec plačevati za svoje hčerke. Sodišče prve stopnje je preživnino določilo na 300,00 EUR mesečno za vsako hčerko in toženca zavezalo k njenemu plačevanju od izdaje sodbe dalje. Tožbeni zahtevek za plačilo preživnine od vložitve tožbe dalje do izdaje sodbe je sodišče prve stopnje zavrnilo, ker je ugotovilo, da je toženec za to obdobje v celoti izpolnil svojo preživninsko obveznost. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi nasprotni tožbeni zahtevek, s katerim je toženec (med drugim) zahteval, da sodišče materi otrok določi mesečno preživnino v znesku 350,00 EUR za vsako hčerko. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v odločitvi o zavrnitvi preživninskega zahtevka za hčerke za čas od dneva vložitve tožbe do dneva izdaje sodbe in v odločitvi o stroških razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Delno je ugodilo tudi pritožbi tožene stranke in preživnino za hčerki C. in A. spremenilo tako, da jo je določilo na znesek 280,00 EUR mesečno za C. in 270,00 EUR mesečno za A. V ostalem delu je pritožbo toženca zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede naslednjih pravnih vprašanj: - Ali dohodek v obliki denarnega zneska ali plačevanja stroškov, ki ga prejme preživninski zavezanec, sodi v okvir materialnih zmožnosti preživninskega zavezanca? Ali v okvir materialnih zmožnosti sodijo zgolj prihodki, do katerih je preživninski zavezanec zakonsko upravičen? - Ali dediščina ali odpoved dediščini sodi v okvir materialnih zmožnosti preživninskega zavezanca? - Ali imetništvo poslovnega deleža v gospodarski družbi že samo po sebi pomeni materialno preživninsko zmožnost preživninskega zavezanca? - Ali ocena načina življenja dokazuje preživninsko sposobnost preživninskega zavezanca in nadomesti zneskovno ovrednotesnje mesečnega prihodka? - Ali dodatna materialna obveznost preživninskega zavezanca zaradi otroka, ki se mu rodi po izdaji sodbe sodišča prve stopnje, pomeni nedovoljeno pritožbeno novoto?

3. V zvezi s prvim vprašanjem toženec pojasnjuje, da je tožnica na naroku dne 16. 10. 2015 zaslišana kot stranka povedala, da od svojega očeta mesečno prejema 1.500,00 EUR in da poleg tega oče plačuje tudi vse večje stroške. Sodišče tega dohodka ni upoštevalo kot tožničinega prihodka v okviru ugotavljanja njenih materialnih zmožnosti, ker je zavzelo stališče, da to ni očetova zakonska dolžnost. Toženec v predlogu uveljavlja, da takšna odločitev odstopa od stališča Vrhovnega sodišča, ki ga je zavzelo v zadevi II Ips 100/2016 z dne 20. 6. 2016. Toženec še pojasnjuje, da je tožnica sicer izpovedala, da ji oče denar posoja, vendar ni nikoli omenila kakršnekoli dolžnosti vračanja teh zneskov, zato gre po toženčevem prepričanju dejansko za darilo. Nadalje opozarja, da je tožnica med zaslišanjem tudi povedala, da se je odpovedala dediščini po pokojni materi v korist svojega očeta. Sodišče tega dejstva ni upoštevalo v okviru ugotavljanja materialnih in pridobitnih zmožnostih tožnice. Toženec meni, da je s tem sodišče zopet odstopilo od sodne prakse, ki jo je Vrhovno sodišče zavzelo v zadevi II Ips 100/2016 z dne 20. 6. 2016, ki kot materialne zmožnosti zavezanca šteje vse dejanske prejemke, ki jih zavezanec lahko po dejanski naravi namenja za zagotavljanje otrokovih potreb. Dediščina po mnenju toženca nesporno predstavlja dejanski prejemek, prav tako odpoved dediščini, saj se zavezanec po svoji volji odpove prejemku, do katerega je upravičen. Toženec izpodbija tudi način, s katerim je sodišče ugotavljalo njegove materialne zmožnosti. Ne strinja se s tem, da je sodišče njegovo finančno stanje ocenilo zgolj na podlagi njegovega življenjskega standarda, ne da bi pri tem navedlo vsaj okvirni znesek, s katerim po mnenju sodišča mesečno razpolaga. Ravno tako se mu ne zdi pravilno, da sodišče ni ugotavljalo, ali toženčeve družbe poslujejo z dobičkom ali so zadolžene, temveč je zgolj na podlagi imetništva poslovnega deleža sklepalo na večjo preživninsko sposobnost toženca. V zvezi z zadnjim vprašanjem toženec pojasnjuje, da je v pritožbi navedel, da se mu je po izdaji sodbe sodišča prve stopnje rodil otrok, kar vpliva na njegovo preživninsko sposobnost. Sodišče druge stopnje je v zvezi s tem navedlo, da toženec v pritožbi neutemeljeno uveljavlja dejanske novote. Toženec se s takšnimi razlogi ne strinja in meni, da je glede na določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) o prekluziji v sporih v zvezi s prvo določitvijo preživnine dovoljeno tudi v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze. Ker se sodna praksa o tem še ni izrekla, meni, da gre za pomembno pravno vprašanje, odgovor nanj pa bo zagotovil pravno varnost in enotno uporabo prava.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku opredeljenega pravnega vprašanja izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP, zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367c. člena ZPP dopustilo.