Jedro

Za veljavnost prehoda terjatve na Sklad obvestilo preživninskemu zavezancu (dolžniku) sicer ni potrebno, se pa z obvestilom zagotovi seznanjenost preživninskega zavezanca s tem, komu bo moral v bodoče izpolniti svoje preživninske obveznosti, da bo dosegel pravilno izpolnitev. Dolžnica bi lahko obveznost, z učinkom prenehanja terjatve, izpolnila preživninskemu upravičencu le do trenutka, ko jo je sedanji upnik obvestil o prehodu terjatve nanj. Dolžničina obveznost bi zaradi izpolnitve prejšnjemu upniku tako prenehala le, če za prehod terjatve dolžnica ne bi vedela, sicer pa obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku terjatve. V trenutku, ko je dolžnica izvedela, da je otrokova preživninska terjatev prešla na sedanjega upnika, bi z izpolnitvijo hčerki njena preživninska obveznost prenehala le, če bi sedanji upnik izpolnitev odobril. Glede zatrjevanega preživljanja hčerke v spornem obdobju bi lahko dolžnica pri upniku sprožila postopek po 21f. členu ZJSRS, ki določa, da pravica do nadomestila preživnine preneha na zahtevo otrokovega zakonitega zastopnika, ali na zahtevo preživninskega zavezanca, če dokaže, da je plačal vse zapadle preživninske obveznosti in da je za dva meseca vnaprej plačal preživninsko obveznost oziroma sredstva deponiral na sodišču v otrokovo korist, ali če je preživninsko obveznost prevzel dolžnikov dolžnik, ali če niso več izpolnjeni pogoji za pravico do nadomestila preživnine. V predmetnem postopku bi dolžnica tako lahko uspela le z izkazovanjem pravilne izpolnitve upniku oziroma z izkazom pravočasnega in pravilnega obvestila upnika, ki bi imelo za posledico prenehanje pravice do nadomestila.

Izrek

I. Pritožba upnika se zavrne in se v izpodbijani I. točki izreka sklep potrdi.

II. Pritožba dolžnice se zavrne in se v izpodbijanih II. in III. točki izreka sklep potrdi.

III. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnice delno ugodilo in sklep o izvršbi z dne 15. 11. 2018 v drugem odstavku I. točke izreka razveljavilo v delu, kjer je dovoljena izterjava zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov glavnic, ter predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo in razveljavilo opravljena izvršilna dejanja (I. točka izreka), v preostalem delu je ugovor dolžnice zavrnilo (II. točka izreka), odločilo, da dolžnica sama nosi svoje stroške ugovornega postopka (III. točka izreka), ter zavrnilo predlog upnika za povrnitev stroškov (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožujeta tako upnik kot dolžnica. Upnik iz razloga bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava izpodbija I. točko izpodbijanega sklepa. Iz izvršilnega naslova, to je odločbe PS 00406/2012 z dne 9. 11. 2012, natančneje iz 4. točke, izhaja dolžnost preživninskega zavezanca, da poleg izplačanih sredstev upniku povrne tudi od teh pripadajoče zakonske zamudne obresti. Takšna opredelitev torej določno zajema tudi navedbo o dolžnosti plačila zakonskih zamudnih obresti. Upnik je tako na podlagi tretjega odstavka 28. člena ZJSRS od dolžnika upravičen izterjati izplačana sredstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pojasnjuje, da so izplačila iz naslova nadomestil preživnine razvidna iz izreka odločbe in obvestil, datum zapadlosti posameznih nadomestil preživnine pa je razviden tudi iz njegove finančne kartice. Poudarja, da je preživninski zavezanec v zamudi že ob zapadlosti posameznega obroka preživnine, zato Sklad tudi izvede izplačilo nadomestila preživnine. Z dnem izplačila Sklad vstopi v pravico otroka kot upnika in je zato upravičen do obresti od dneva izplačila nadomestila preživnine. Ker je rok zapadlosti terjatve določen, je preživninski zavezanec v zamudi, kadar ne poravna obveznosti v postavljenem roku, posledično pa je upnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti. Opozarja na posebno pravno varstvo preživninskih obveznosti ter se sklicuje na določbo 299. člena OZ o dolžnikovi zamudi in na 378. člen OZ o zamudnih obrestih. Poudarja, da je bil dolžnik v zamudi s plačilom preživnine in bi upravičenec to lahko skupaj z zamudnimi obrestmi izterjeval v sodnem postopku, prav tako pa dolžnik ni Skladu vrnil sredstev, ki jih je izplačal kot nadomestilo preživnine, niti se zoper odločbo Sklada ni pritožil. Meni, da za nastanek zamude nista potrebna poseben opomin ali vložitev vloge za začetek postopka pred sodiščem. S prehodom terjatve Sklad pridobi tudi terjatev iz naslova zamudnih obresti, glede na višino izplačanega nadomestila preživnine. Poudarja, da navedbe sodišča, da sodna poravnava ne vsebuje obveznosti preživninskega zavezanca, da v primeru zamude plača tudi zamudne obresti od posameznih zneskov preživnine, ne držijo, saj iz navedenih določb OZ jasno izhaja, kdaj pride nekdo v zamudo in kakšne so posledice zamude. Do zamudnih obresti bi tako bil upravičen preživninski upravičenec, s prehodom njegove terjatve na Sklad, pa tudi Sklad kot upnik v tem postopku. Meni, da prihaja do neskladja pri uporabi določb o subrogaciji, to je 275. člen OZ v povezavi s pravilom 418. člena OZ in tekom zamudnih obresti po 378. členu OZ ter določb ZJSRS. Opozarja na zakonodajni namen ZJSRS in poudarja, da gre pri izterjevani terjatvi za terjatev preživninske narave, pri čemer se sklicuje na obrazložitev odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 649/2001. Opozarja, da Sklad po tretjem odstavku 28. člena ZJSRS s prehodom terjatve ne vstopi v pravico otroka kot upnika samo do višine sredstev, zagotovljenih po ZJSRS na podlagi odločbe o priznanju pravice do nadomestila preživnine, temveč do višine pravic, zagotovljenih po ZJSRS na podlagi odločbe o priznanju pravice do nadomestila preživnine. Predlaga razveljavitev sklepa v delu, ki se nanaša na zavrnitev izvršbe zakonskih zamudnih obresti.

3. Dolžnica sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov v II. in III. točki izreka. Vztraja, da zahteva po pravnomočnosti in izvršljivosti vseh listin ni podana. Terjatev upnika ne obstoji, saj je prenehala v trenutku, ko je dolžnica prevzela skrb za svojo hči in jo tako v celoti preživljala. Odločbe in obvestila ni nikoli prejela, kar pomeni, da do nje le ta dva nista mogla postati ne pravnomočna ne izvršljiva. Vse do predmetnega postopka ni vedela, da A. A. prejema nadomestilo od upnika. Dejstvo je, da v tako kratkem času po uradni prijavi prebivališča še ni imela urejenega predalčnika, kot tudi ne oznake na stanovanju, zato ji poštar pisanja ni mogel vročiti. Ugotovitve sodišča so protispisne. Nepravilno in nevzdržno je stališče sodišča prve stopnje, da ima dolžnica ugovor prenehanja terjatve le v razmerju do očeta, to je A. A. Pri subrogaciji ima tudi po odstopu vse ugovore iz temeljnega razmerja. Njen ugovor prenehanja terjatve je tako nedvomno dovoljen in dopusten. V danem primeru je bil tako A. A. na škodo upnika neupravičeno obogaten, saj je zavestno zamolčal, da je v tem obdobju hčerko v celoti preživljala dolžnica. Upnik bi moral svoj zahtevek naperiti le zoper njega. Skladno z navedenim je nepravilna tudi odločitev v stroškovnem delu izpodbijanega sklepa. Predlaga, da višje sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani odločitvi v celoti razveljavi in predlog za izvršbo še v preostalem delu zavrne oziroma vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, v vsakem primeru pa upniku naloži v plačilo vse stroške postopka.

4. Odgovora na pritožbi nista bila vložena.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

**O pritožbi upnika:**

7. Sodišče prve stopnje je v razlogih za sprejem izpodbijane odločitve v I. točki izreka sklepa zavzelo pravilno stališče, da določba tretjega odstavka 28. člena Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJSRS), ki obveznost preživninskega zavezanca povečuje tudi za pripadajoče obresti in stroške postopka, sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, kolikor izvršilni naslov teh ne zajema. Iz izreka odločbe Sklada (upnika) o priznanju pravice do nadomestila preživnine z dne 9. 11. 2012, s katero je Sklad izkazal prehod dela otrokove preživninske terjatve nase, ne izhaja obveznost preživninskega zavezanca (dolžnice), da je dolžna v primeru zamude s plačilom nadomestil preživnine plačati Skladu še zakonske zamudne obresti od posameznih izplačil nadomestil preživnine.

8. V skladu z načelom formalne legalitete je izvršbo mogoče dovoliti le v obsegu terjatve, ki izhaja iz izvršilnega naslova (primerjaj 17. člen in prvi odstavek 21. člena ZIZ), pri čemer ni pravno pomembno, ali bi bil upnik po zakonu upravičen do večje, manjše ali drugovrstne terjatve. Glede na navedeno upnikovo obširno pritožbeno utemeljevanje, zakaj ima pravno podlago za izterjavo zakonskih zamudnih obresti v določbi tretjega odstavka 28. člena ZJSRS in v več določbah OZ, ni pravno upoštevno. Sodišče prve stopnje je upniku pravilno pojasnilo, da v zakonu določena pravica še ne predstavlja izvršilnega naslova, ter se ob tem sklicevalo na že dlje časa uveljavljeno sodno prakso, za odstop od katere v konkretnem primeru ni najti nobenega razloga.

9. Ker upnikovi pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa ob preizkusu pravilnosti in zakonitosti odločitve iz I. točke izreka sklepa tudi ni ugotovilo nobenih uradoma upoštevnih kršitev, je upnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnik zaradi neuspeha v pritožbenem postopku ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

**O pritožbi dolžnice:**

11. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Z razlogi zanjo sodišče druge stopnje soglaša, jim pritrjuje in dodaja. Sklad glede na določbe ZJSRS otroku prizna pravico do nadomestila preživnine, če mu je s pravnomočno sodbo ali začasno odredbo sodišča oziroma z dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, ki je zavezanec ne plačuje, in če je postopek izvršbe neuspešno zaključen ali če postopek izvršbe traja več kot tri mesece. Pri odločbi Sklada ne gre za določitev neke nove obveznosti dolžnika kot preživninskega zavezanca, temveč samo za nadomestno izpolnitev njegovih obveznosti, ki so mu bile določene s sodbo. Otrok na podlagi odločbe Sklada pridobi pravico do nadomestila preživnine, njegove terjatve proti preživninskemu zavezancu pa do višine zagotovljenih pravic preidejo na Sklad z dnem izvršljivosti odločbe (zakonita subrogacija po 28. členu ZJSRS). S prehodom terjatve vstopi Sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine.

12. Odločba Sklada je tako podlaga za vstop Sklada v položaj upnika (24. člen ZIZ), dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom. Odločba Sklada pa poleg dolžnosti, da Sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na Sklad. Sklad lahko prizna nadomestilo največ v višini preživnine, ki je določena s sodbo, začasno odredbo ali dogovorom (drugi odstavek 21d. člena ZJSRS).

13. Prav tako se sodišče druge stopnje sklicuje na obrazložene razloge sodišča prve stopnje, da ne držijo navajanja dolžnice glede pomanjkanja izvršilnega naslova. Upnik je vsa zahtevana pojasnila in dokazila glede izvršilnega naslova predložil v odgovoru na ugovor, kot to določa tretji odstavek 58. člena ZIZ. Očitki o neizvršljivosti odločbe Sklada zaradi nevročitve dolžnici so tudi po presoji sodišča druge stopnje neutemeljeni, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje. Prav tako se za veljaven prehod obveznosti na novega upnika ne zahteva, da bi bila izkazana vročitev preživninskemu zavezancu tudi vseh obvestil o uskladitvi nadomestila preživnine.

14. Sklad vstopi v pravice otroka do višine nadomestila preživnine ne samo glede že izplačanih nadomestil, o katerih je že obvestil preživninskega zavezanca, temveč tudi glede drugih, do vložitve predloga za izvršbo že izplačanih nadomestil, kakor tudi glede še neizplačanih in nezapadlih nadomestil. Trenutek prehoda terjatve je dan izvršljivosti odločbe o pravici do nadomestne preživnine.1 Izpolnitve obveznosti v času njene izvršljivosti (to je 28. 11. 2012) pa dolžnica ne zatrjuje. Pritožbeni očitki, da do subrogacije zaradi izpolnitve, ki je povzročila prenehanje obveznosti, ni prišlo, so neutemeljeni.

15. Za veljavnost prehoda terjatve na Sklad obvestilo preživninskemu zavezancu (dolžniku) sicer ni potrebno, se pa z obvestilom zagotovi seznanjenost preživninskega zavezanca s tem, komu bo moral v bodoče izpolniti svoje preživninske obveznosti, da bo dosegel pravilno izpolnitev. Dolžnica bi lahko obveznost, z učinkom prenehanja terjatve, izpolnila preživninskemu upravičencu le do trenutka, ko jo je sedanji upnik obvestil o prehodu terjatve nanj. Dolžničina obveznost bi zaradi izpolnitve prejšnjemu upniku tako prenehala le, če za prehod terjatve dolžnica ne bi vedela, sicer pa obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku terjatve (primerjaj s 419. členom Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). V trenutku, ko je dolžnica izvedela, da je otrokova preživninska terjatev prešla na sedanjega upnika, bi z izpolnitvijo hčerki njena preživninska obveznost prenehala le, če bi sedanji upnik izpolnitev odobril (2. odstavek 280. člena OZ).

16. Ker zaradi prehoda preživninske terjatve na upnika preživninski zavezanec kot dolžnik glede na vsebino otrokovega izvršilnega naslova ne more biti na slabšem položaju kot v razmerju do otroka, ima dolžnik kot preživninski zavezanec zoper Sklad vse ugovore, ki bi jih imel zoper otroka kot upnika. V upravnem postopku priznanja pravice do nadomestila preživnine ravno zato, ker lahko zoper novega upnika uveljavlja vse ugovore, ki jih ima zoper preživninskega upravičena, tudi zoper novega upnika v izvršilnem postopku, preživninski zavezanec nima položaja stranke2 Tako je sicer lahko v izvršilnem postopku pomembno tudi razpravljanje o tem, ali je dolžnik plačeval preživnino preživninskemu zavezancu ali ne, vendar le v okviru zgoraj navedenega, to je, če dolžnik zatrjuje, da je svojo obveznost v celoti pravilno izpolnil. Do prejema obvestila o prehodu terjatve preživninski upravičenki, na način, kot je določen v izvršilnem naslovu, v katerem je določena preživnina, od prejema obvestila o prehodu terjatve in ob prvem izplačilu pa le novemu upniku oziroma prejšnjemu upniku le s soglasjem novega upnika.3

17. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da vročitev obvestila dolžnici ni izkazana in da so ugotovitve v izpodbijanem sklepu protispisne. Upnik je sodišču predložil vročilnico, ki je javna listina (224. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), o tem kdaj in kako je bilo prvo obvestilo dolžnici vročeno, in sicer je bilo dolžnici 18. 12. 2012 na vratih stanovanja v Ljubljani puščeno obvestilo o prispelem pismu, ki je bilo po poteku 15 dneh zaradi odsotnosti hišnega predalčnika vrnjeno naslovniku. Vročitev se je štela za opravljeno z dnem poteka tega roka. Takšna vročitev je bila opravljena v skladu z določbami Zakona o upravnem postopku (87. člen). Kot je povzelo že sodišče prve stopnje, je dolžnica sama zatrjevala in izkazovala, da si je prebivališče v Sloveniji uredila 10. 12. 2012. Dolžnica sicer zatrjuje, da v tako kratkem času do poskusa vročitve ni imela urejenega ne hišnega predalčnika ne oznake na vratih stanovanja (zaradi česar ni jasno, na katerih vratih naj bi poštar pustil obvestilo), vendar te navedbe prvič podaja šele v pritožbi, pri čemer ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla podati že pred sodiščem prve stopnje (v odgovoru na odgovor upnik), zato z njimi zaradi nedovoljenih pritožbenih novot (337. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) sedaj ne more uspeti izpodbiti resničnosti navedenih ugotovitev iz vročilnice.

18. S prejemom obvestila o prehodu terjatve na novega upnika je dolžnica tako vstopila v razmerje z novim upnikom, tudi če s tem ni soglašala. Glede zatrjevanega preživljanja hčerke v spornem obdobju od 15. 10. 2015 do 13. 7. 2018 bi lahko dolžnica pri upniku sprožila postopek po 21f. členu ZJSRS, ki določa, da pravica do nadomestila preživnine preneha na zahtevo otrokovega zakonitega zastopnika, ali na zahtevo preživninskega zavezanca, če dokaže, da je plačal vse zapadle preživninske obveznosti in da je za dva meseca vnaprej plačal preživninsko obveznost oziroma sredstva deponiral na sodišču v otrokovo korist, ali če je preživninsko obveznost prevzel dolžnikov dolžnik, ali če niso več izpolnjeni pogoji za pravico do nadomestila preživnine. Za odločitev v predmetni zadevi so glede na navedeno, upoštevajoč določbe ZJSRS, pravno nepomembni očitki o zlorabi A. A., ki ni obvestil upnika, da je v spornem obdobju hčerko dejansko preživljala preživninska zavezanka. Res je sicer preživninska obveznost le ena in jo je preživninski zavezanec dolžan izpolniti le enkrat, vendar mora pri uveljavljanju svojih pravic izkoristiti možnosti, ki mu jih daje zakon. V predmetnem postopku bi dolžnica tako lahko uspela le z izkazovanjem pravilne izpolnitve upniku oziroma z izkazom pravočasnega in pravilnega obvestila upnika, ki bi imelo za posledico prenehanje pravice do nadomestila. Takšnih trditev pa dolžnica ni podala.

19. Glede na sprejeto odločitev o pretežni zavrnitvi ugovora dolžnice je pravilna tudi odločitev, da dolžnica sama krije svoje stroške ugovornega postopka in le teh ni mogoče naložiti v plačilo upniku (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

20. Glede na navedeno je pritožba dolžnice neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in izpodbijani točki izreka sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

21. Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 649/2001. 2 Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ip 1044/2003. 3 Tako npr. VSC sklep I Ip 700/2007 in VSL sklep II Ip 1454/2017.