Jedro

Zavarovanec tožene stranke odgovarja za škodo, ki je posledica njegove neskrbnosti, ne pa za tisto škodo in tveganje, ki se mu je tožnik izpostavil samovoljno, ker se je odločil, da za sestop ne bo uporabil za to predvidene sistemske lestve, ampak bo plezal po gradbenem odru. S takšno odločitvijo je prevzel nase vse rizike, ki so bili povezani s plezanjem. Panel je padel, ker ga je uporabil kot oporo pri plezanju, čemur panel ni namenjen in ker ni dokaza, ki bi potrdil, da bi zaradi delnega odvijačenja panel padel tudi v primeru, da se ga tožnik ne bi oprijel med plezanjem, čemur nikoli ni bil namenjen, tudi ni podlage za soodgovornost tožnikovega delodajalca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

III. Tožeča stranka je dolžna plačati stranskemu intervenientu 372,00 EUR za stroške odgovora na pritožbo v 15-tih dneh od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za škodo, ki jo je tožnik kot delavec zavarovanca tožene stranke utrpel na gradbišču, ker z gradbenega odra ni sestopal po lestvi, ki je bila v ta namen vgrajena v gradbeni oder.

2. Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija tožeča stranka iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. V obrazložitvi navaja, da za sestop z odra ni mogel uporabiti za to predvidene lestve, ker se je reševal pred padajočim 200 kg profilom, ki ga je pred tem eden od delavcev odvijačil, a o tem tožnika ni obvestil. Ker je tožnik bežal pred padajočim kovinskim profilom, da bi preprečil nastanek še večje škode, za sestop ni mogel uporabiti lestve. V pritožbenem postopku ponavlja, da zaradi slabega znanja slovenskega jezika ni razumel vsebino izjave, ki mu jo je gospa A. A. predložila v podpis. Delno odvit 200 kg profil, ki ni pritrjen na avto dvigalo, predstavlja povečano nevarnost za delavce na gradbišču, kar se je zgodilo tudi v konkretnem primeru. Sodišče je nekritično prezrlo, da je tudi izvedenec potrdil, da vijaki na kovinskem profilu ne bi smeli biti odviti, dokler profil ni bil pričvrščen na avto dvigalo. Tožnik se je za odvijačen profil prijel, ko mu je spodrsnilo na mokrih in spolzkih tleh odra, ker je profil začel padati proti tožniku, je ta pred njim enostavno pobegnil. Če bi nadrejeni delavci stranskega intervenienta izvajali ustrezen nadzor nad odstranjevanjem profilov in bi delavci imeli navodila, da ne smejo zapustiti odra in oditi na malico dokler profili, ki so odviti, ali vsaj delno odviti, niso pritrjeni na avto dvigalo, tožniku škoda ne bi nastala.

3. Stranski intervenient (tožnikov delodajalec) je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je v tožbi navedla, da je vzrok za delovno nesrečo padajoča kovinska traverza (dolga štiri metre, težka 200 kg) na katero se montirajo opažni deli. Ko je tožnik na gradbišču umikal opaž iz betonske pregrade, ni vedel, da so nekateri delavci vijake že odvili, zato je traverza začela padati proti tožniku. Odstranjevanje 200 kg opaža je nevarna dejavnost. Delodajalec tožniku ni zagotovil varnih pogojev za delo, ker vijaki ne bi smeli biti odviti, dokler opaž ne bi bil pritrjen na avto dvigalo.

6. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo izključno odgovornost za nastalo škodo pripisala tožniku, ki je na poti na malico iz prve etaže delavnega odra sestopal na prepovedan način tako, da je plezal po gradbenem odru in se zato med plezanjem oprijel delno odvijačenega profila. Za sestopanje je imel na voljo sistemsko lestev, če bi sestopal z odra po njej, ne bi imel nikakršne potrebe, da se oprime delno odvijačenega profila.

7. Tožnikov delodajalec (stranski intervenient) je v odgovoru na tožbo kot dokaz, da se škodni dogodek ni zgodil tako kot je v tožbi opisal tožnik, predložil lastnoročno podpisano izjavo tožnika z dne 5. 4. 2019 iz katere sledi, da je do nezgode prišlo na poti na malico, ko je plezal z delovnega odra in se prijel za delno odvijačen profil nad sabo (da je delno odvijačen, ni vedel), edini vijak na katerem je še bil pritrjen profil, je takrat popustil in začel padati proti njemu. Da bi se rešil, je z odra skočil, a nog ni mogel pravočasno potegniti pod oder, zato je utrpel poškodbo.

8. Tožnik je pravočasno (pred zaključkom prvega naroka za glavno obravnavo) v prvi pripravljalni vlogi vztrajal, da je delo z 200 kg profili podlaga za objektivno odškodninsko odgovornost njegovega delodajalca in da lestev, na katero se sklicuje, nikoli ni obstajala. Tožnik in njegovi sodelavci so sestopali na edini možen način, da so plezali po odru in se pri tem tudi oprijemali traverz in panelov. Dokaza z zaslišanjem svojih sodelavcev ni predlagal, ker so ti ekonomsko odvisni od delodajalca, ki je v konkretnem primeru odgovoren za škodo, ki je nastala tožniku.

9. V okviru zgoraj navedene trditvene podlage (7. člen ZPP) do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo, je bilo torej sodišče dolžno presoditi utemeljenost tožbenega zahtevka.

10. Med postopkom je pritožnik navedbe in izpovedbo spreminjal in prilagajal izvedenim dokazom in sodišču ponudil kar 3 različice dogodka, na podlagi katerega mu je nastala škoda.

11. Dokazni postopek je pokazal, (kar v pritožbenem postopku niti ni več sporno), da so delavci imeli za dostop in sestop z gradbenega odra vgrajeno sistemsko lestev. Če bi tožnik z odra sestopal po njej, ne bi imel nikakršne potrebe, da se oprime za delno odvijačen profil in ta ne bi padel. 12. Vzrok za poškodbo, ki jo je tožnik utrpel na poti na malico, je dejstvo, da z odra ni splezal po za to namenjeni sistemski lestvi, ampak se je samovoljno odločil, da bo plezal po gradbenem odru in opažnih elementih. Ker je plezal, se je oprijel panela nad sabo, ki njegove teže ni zdržal in je začel padati proti njemu. Nobenega dokaza ni, ki bi potrjeval, da bi panel padel tudi v primeru, če se ga tožnik med plezanjem ne bi oprijel. Zaslišan na naroku je pritožnik izpovedal, da v podpis izjave o okoliščinah nezgode ni bil prisiljen in da so mu jo pred podpisom prebrali in prevedli.

13. Predviden način sestopa z gradbenega odra je bila uporaba lestve, kar je relativno enostavna dejavnost, za to podlage za uporabo objektivne odgovornosti tožnikovega delodajalca ni.

14. Zavarovanec tožene stranke odgovarja za škodo, ki je posledica njegove neskrbnosti, ne pa za tisto škodo in tveganje, ki se mu je tožnik izpostavil samovoljno, ker se je odločil, da za sestop ne bo uporabil za to predvidene sistemske lestve, ampak bo plezal po gradbenem odru. S takšno odločitvijo je prevzel nase vse rizike, ki so bili povezani s plezanjem. Panel je padel, ker ga je uporabil kot oporo pri plezanju, čemur panel ni namenjen in ker ni dokaza, ki bi potrdil, da bi zaradi delnega odvijačenja panel padel tudi v primeru, da se ga tožnik ne bi oprijel med plezanjem, čemur nikoli ni bil namenjen, tudi ni podlage za soodgovornost tožnikovega delodajalca.

15. Ker odškodninska terjatev tožeče stranke do njenega delodajalca nima temelja, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek po temelju zavrnilo. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ne najde tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

16. Glede na izid postopka mora tožeča stranka nositi svoje stroške pritožbenega postopka sama in povrniti stroške odgovora na pritožbo stranskemu intervenientu. Stroški so odmerjeni skladno z odvetniško tarifo, njihova natančna specifikacija pa je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).