Jedro

Upravni organ je zavrnil zahtevo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov za priznanje položaja stranke v lokacijskem postopku zaradi tega, ker ni izkazal lastništva države na zemljiščih, na katerih je bila predvidena gradnja. Z odločbo Ustavnega sodišča RS je bil med upravnim sporom razveljavljen Odlok o spremembah in dopolnitvah sestavin dolgoročnega družbenega plana I, s katerim je občina v nasprotju s 3. in 8. členom ZKZ nezakonito spremenila namembnost najboljših kmetijskih zemljišč. Zato je Ustavno sodišče RS odpravilo zazidalni načrt. Ker je bilo sodelovanje v postopku odklonjeno tožeči stranki zaradi neizkazanega lastništva zemljišč, je z razveljavitvijo prostorskih aktov nastopil učinek odločitve Ustavnega sodišča RS tudi na to pravno razmerje, ker o njem še ni bilo pravnomočno odločeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 26.9.2000. Z njo je bila zavrnjena njena pritožba proti sklepu Upravne enote I. z dne 19.7.2000, kjer je bilo odločeno, da se tožeči stranki v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja investitorja TPC L. o.o, za gradnjo poslovnostanovanjskih turističnih objektov in raziskovalnih vrtin za termalno vodo investitorja TPC L., d.o.o. I., ne prizna lastnosti stranke v postopku in pravica sodelovanja v postopku ter se ji zato ne vroči lokacijsko dovoljenje z dne 9.6.2000. Sodišče je pritrdilo odločitvi tožene stranke in v razlogih izpodbijane sodbe navedlo, da tožeča stranka ni izkazala pravice razpolaganja z zemljiščem, ki je bilo predmet urejanja v lokacijskem postopku, in zato ni zakonitih pogojev, da bi ji pripadal položaj stranke v postopku.

Tožeča stranka v pritožbi izpodbija sodbo iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da odločitev ni pravilna. Občina I. je z nezakonitim odlokom spremenila status kmetijskih zemljišč, ki so v obravnavi v lokacijskem postopku. Gre za kmetijska zemljišča prve kategorije in so ne glede na sedanje zemljiškoknjižno in lastniško stanje, na katerega se sklicujeta tožena stranka in sodišče, postala na podlagi Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov na dan 11.3.1993 last Republike Slovenije. Zato je bilo kakršnikoli razpolaganje z njimi nezakonito. Sporno je torej, kdo je lastnik zemljišč, na katerih je predvidena gradnja na podlagi lokacijskega dovoljenja. To pa je predhodno vprašanje v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja in bi moralo biti popolnoma razčiščeno.

Zaradi tega tožeča stranka izkazuje pravni interes za sodelovanje v postopku.Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe oziroma njeno spremembo in ugoditev zahtevku.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je med upravnim sporom Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo U-I-281/00 z dne 18.4.2002 (Ur.list RS,št.39/2002 z dne 6.5.2002) razveljavilo Odlok o spremembah in dopolnitvah sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine I. za obdobje 1986 - 1990 - 2000 (območje L. - 1999) (Uradne objave Občine I. 9/99-Odlok o prostorskih sestavinah) in istočasno, zaradi odprave škodljivih posledic, odpravilo Odlok o zazidalnem načrtu L. II (Uradne objave občine I. 10/99-ZN). Ustavno sodišče je ugotovilo, da je Odlok o prostorskih sestavinah v nasprotju z določbami 3.in 8.člena Zakona o kmetijskih zemljiščih nezakonit, ker je bila z njim spremenjena kategorija in namembnost najboljših kmetijskih zemljišč. Nezakonit je tudi ZN, ki je bil sprejet na podlagi navedenega nezakonitega odloka. To pa pomeni, da občina I. ni postala lastnica spornih zemljišč, saj so po Zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije 31.3.1993, postala last države.

Razveljavitev Odloka o prostorskih sestavinah in odprava ZN učinkuje na sporno razmerje, ker o njem še ni bilo pravnomočno odločeno (3.odstavek 45. v zvezi z 44.členom Zakona o ustavnem sodišču). Glede na tako odločitev Ustavnega sodišča RS temeljita odločitvi tožene stranke in sodišča prve stopnje na nezakonitih podzakonskih predpisih, saj je bila na njihovi podlagi tožeči stranki zavrnjena upravičenost do sodelovanja v lokacijskem postopku zaradi tedaj neizkazanega lastništva zemljišč, ki jih je Občina I. nezakonito pridobila. Zato bo moralo sodišče v novem sojenju na podlagi pravilne materialnopravne podlage ugotoviti, ali tožeči stranki pripada status stranke v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo utemeljeni pritožbi in na podlagi 76. člena Zakona o upravnem sporu razveljavilo izpodbijano sodbo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.