Jedro

Revident v reviziji navaja, da je dovoljena zato, ker gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ter zato, ker ima odločitev zanj hude posledice, ne navaja pa niti, katero je pomembno pravno vprašanje, niti, kakšne hude posledice naj bi mu nastale, zato ni izkazal obstoja katerega izmed pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revident dne 24. 1. 2007 po odvetniku vložil revizijo.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 30. 6. 2005, s katero je tožena stranka v delu, ki se ne nanaša na zamudne obresti, zavrnila revidentovo pritožbo zoper odločbo Davčnega urada Novo mesto z dne 14. 8. 2001. Prvostopno sodišče je v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, revidentovo tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena ZUS zavrglo (2. točka izreka sodbe in sklepa). Z izpodbijano prvostopno odločbo, je davčni organ revidentu naložil plačilo davka na dodano vrednost v znesku 926.369,00 SIT.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po presoji Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih, na primer v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008 (Ur. l. RS, št. 62/2008), ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident utemeljuje dovoljenost revizije po 2. in smiselno tudi 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja, da gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, ter da bi imela odločitev v obravnavani zadevi, če bi obveljala, zanj zelo hude posledice.

6. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Glede na sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu mora revident v svoji vlogi natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7. Revident v reviziji niti ne navaja, katero vprašanje šteje za pomembno pravno vprašanje. Poleg tega tudi ne navaja odločb Vrhovnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala, niti ne zatrjuje, da bi bila sodna praksa prvostopnega sodišča glede vprašanja, ki je bistveno za odločitev v obravnavani zadevi, neenotna. Samo s pavšalno navedbo odločitve o pomembnem pravnem vprašanju kot podlage za dovoljenost revizije revident po presoji Vrhovnega sodišča ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Revizija je skladno s 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

9. Revident je v reviziji navedel, da bi imel s plačilom tega davka občutne stroške glede na obseg njegovega poslovanja, saj gre za manjšo družbo, ki ima velike težave pri poslovanju, zato zanjo obračunan davek pomeni veliko izgubo in škodo in izgubo možnosti normalnega poslovanja. Teh navedb revident ni z ničimer izkazal, zato po presoji Vrhovnega sodišča tudi pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.