Jedro

O dopustnosti posega v prostor oziroma skladnosti predvidenega posega s prostorskimi izvedbenimi akti odloča pristojni organ upravne enote, ne glede na morebitno pozitivno mnenje soglasodajalcev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97-popr. In 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 18.11.2003. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 23.4.2003, s katero je upravni organ prve stopnje zavrnil tožnikov zahtevek za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo poslovnega objekta na mestu gospodarskega poslopja, ki se odstrani, s prometno in komunalno ureditvijo na zemljišču parc.št...

V obrazložitvi sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe 50. člena, 2. odstavka 54. člena in 55. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN).

Po mnenju sodišča prve stopnje v zadevi med strankami ni sporno, da se zemljišče predvidenega posega nahaja na območju, ki se ureja z določbami Odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V 2 Trnovo Tržaška cesta (Uradni list SRS, št. 6/88 in 18/88 in Uradni list RS, št. 40/92, 5/93, 11/95, 40/97, 52/97, 65/98, 60/99, 63/99 in 60/2001, v nadaljevanju PUP). Prav tako ni sporno, da leži v območju urejanja VS 2/2, v morfološki enoti 4 C/1, za katero je v 9. členu Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V 2 Trnovo Tržaška cesta (Uradni list RS, št. 60/2001) posebej določeno, da so v zaščitnem delu območja ob Eipprovi ulici v skladu z odlokom o razglasitvi območja za kulturni in zgodovinski spomenik dopustna le vzdrževalna dela, sanacija in prenova objektov in zunanjih površin; v južnih delih morfološke enote, ki mejijo na zaščiteno območje, pa so s soglasjem pristojne službe za varovanje naravne in kulturne dediščine dopustne funkcionalne dopolnitve (prezidave, nadzidave) in spremembe namembnosti pod pogojem, da z dejavnostjo ter posledično generiranim motornim prometom (hrup, onesnaževanje zraka itd.) ne obremenjujejo in spreminjajo pogojev bivanja stanovanjskih objektov v morfološki enoti 1B/1 ter 4C/1 sami.

Sodišče prve stopnje ugotavlja, da iz tožbenih navedb izhaja, da je sporna ugotovitev upravnih organov glede dopustnosti predvidenega posega v prostor, saj naj bi bil po mnenju upravnih organov predvideni poseg v prostor v nasprotju z določbami PUP ter posledično nedovoljen.

Sodišče prve stopnje tudi ugotavlja, da se predvideni poseg nahaja v južnem delu morfološke enote 4 C/1 in meji na zaščiteno območje. V skladu z citiranim 9. členom navedenega PUP so na tem območju dopustne funkcionalne dopolnitve (prizidave, nadzidave) ter pod pogoji spremembe namembnosti. Po mnenju sodišča prve stopnje med strankami sama lokacija ni sporna, sporno pa je izpolnjevanje pogojev oziroma skladnost s pogoji iz citiranega 9. člena PUP. Tožnik namreč v tožbi poudarja, da je poseg izven posebnega pravnega varstva, kar sicer ni sporno, predvidena je rušitev dela objekta in ne celote, saj bo del objekta predmet sanacije in rekonstrukcije, namesto porušenega dela pa bo izveden prizidek. Po presoji sodišča prve stopnje pa je tožena stranka že v izpodbijani odločbi pravilno zavrnila tovrstne ugovore ter navedla pravilne razloge za zavrnitev. Po mnenju sodišča prve stopnje gre namreč v konkretnem primeru dejansko res za novogradnjo poslovnega objekta, česar pa citirani odlok na tej lokaciji ne dopušča. Tožnik tudi v tožbi navaja, da bo namesto porušenega dela objekta izveden prizidek, torej gre za nadomestno gradnjo, kar pomeni dejansko novogradnjo. Po mnenju sodišča prve stopnje tudi ni moč pritrditi tožnikovemu stališču, da gre za prizidavo oziroma nadzidavo objekta v skladu z odlokom, saj odlok dopušča te posege le v okviru funkcionalne dopolnitve.

Sodišče prve stopnje tudi ugotavlja, da tožnik v tožbi poudarja tudi, da je pridobil pozitivno mnenje Službe za varovanje kulturne in naravne dediščine. Glede tega sodišče prve stopnje pojasnjuje, da o dopustnosti posega v prostor odloča pristojni organ upravne enote, ki mora, ne glede na morebitno pozitivno mnenje soglasodajalcev ugotoviti skladnost predvidenega posega s prostorskimi izvedbenimi akti oziroma njegovo dopustnost. Na odločitev o dopustnosti posega v prostor oziroma skladnosti s prostorskimi izvedbenimi akti po mnenju sodišča prve stopnje tudi ne vpliva soglasje Mestne občine k lokacijski dokumentaciji, češ, da je le - ta v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti, saj, kot že navedeno, o dopustnosti posega v prostor odloča pristojni organ pri upravni enoti, ki je pristojen za izdajo dovoljenj za posege v prostor.

K temu sodišče prve stopnje še pripominja, da je že ves čas postopka pridobitve dovoljenja za poseg v prostor jasno tudi, da poteka spor glede dostopa oziroma dela parcele št.... Med upravnimi spisi se nahaja tudi tožba za izročitev nepremičnine v tožnikovo posest, kar po mnenju sodišča prve stopnje kaže na neurejenost razmer. Iz tožbenih navedb pa izhaja tudi, naj bi bil sporni objekt neposredno povezan z objektom na sosednji parc. št. (ki se nahaja pod strožjim - posebnim varstvom kot urbanistični spomenik - 5. člen Odloka o razglasitvi Krakova in Eipprove ulice za kulturni in zgodovinski spomenik). Iz upravnih spisov pa po mnenju sodišča prve stopnje ni razvidno, ali je pridobljeno soglasje lastnikov objekta na sosednji parc. št. za poseg v njihovo lastnino - zunanjo steno. Ne glede na vse navedeno pa je po mnenju sodišča prve stopnje bistvenega pomena za odločitev v konkretni zadevi dejstvo, da poseg glede na določbe navedenega PUP ni dopusten.

Tožnik v pritožbi zoper izpodbijano sodbo ponavlja tožbene navedbe in še dodaja:Zdi se mu nelogično stališče sodišča prve stopnje, da na odločitev o dopustnosti posega v prostor oziroma skladnosti s prostorskimi izvedbenimi akti tudi ne vpliva soglasje občine k lokacijski dokumentaciji, češ, da je le - ta v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti. Meni, da je to stališče tudi v nasprotju z materialno zakonodajo oziroma bi v primeru veljave takšnega stališča to pomenilo, da organ, ki je prostorski akt pripravil z namenom uresničevanja in doseganja zastavljenih ciljev pri urejanju okolja, na samo uresničitev zastavljenih ciljev ne more vplivati, ker je upravni organ, ki prostorskih aktov ni pripravil, tisti, ki ugotavlja skladnost predvidenega posega s prostorskimi izvedbenimi akti. Odločbo, s katero je bila zavrnjena zahteva za izdajo lokacijskega dovoljenja je pripravila delavka organa prve stopnje, ki je po svoji strokovni izobrazbi dipl.upr.org., kar po njegovem prepričanju predstavlja osebo, ki o zahtevi predmetne vloge ni imela ustreznega strokovnega znanja in tako tudi ne znanja za vodenje postopka v predmetni zadevi. Enako velja za izdajatelja sporne odločbe, ki prav tako nima izkazane ustrezne usposobljenosti za presojanje in odločanje v tej zadevi. Tudi na drugi stopnji o predmetni zadevi ni odločala stroka in je tako posledično ves čas napačno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter napačno uporabljeno materialno pravo. Meni, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da gre za delno porušitev obstoječega objekta in za rekonstrukcijo preostalega dela tega objekta ter za izgradnjo prizidka, kar vse je po njegovem mnenju z navedenim odlokom dovoljeno. Prizidek je seveda novogradnja, ki pa je na navedeni lokaciji, kot izhaja iz navedenega odloka, dovoljena. Da gre v predmetni zadevi za nadomestno gradnjo, pa je po njegovem mnenju popolnoma neustrezno sklepanje, ki je verjetno posledica pomanjkanja ustreznega strokovnega znanja, kar je že pojasnil. Predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da ugodi njegovi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo tožene stranke, ali podredno, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka in prizadete stranke L.Š., J.S., G.K., M.P., L.T., B.U. in K.T. na pritožbo niso odgovorile.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilna in zakonita.

Sodišče prve stopnje se utemeljeno sklicuje na citirane določbe 50. člena, 2. odstavka 54. člena in 55. člena ZUN in na določbe 9. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V 2 Trnovo Tržaška cesta (Uradni list RS, št. 60/2001- predvideni poseg se nahaja v južnem delu morfološke enote 4 C/1).

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, saj je zato imelo podlago v podatkih in listinah v upravnih spisih, da je tožena stranka že v izpodbijani odločbi pravilno zavrnila tožbene ugovore, ki jih tožnik ponavlja v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, ter navedla pravilne razloge za zavrnitev. Tudi pritožbeno sodišče meni, da namreč gre v konkretnem primeru dejansko res za novogradnjo poslovnega objekta, česar pa citirani odlok na tej lokaciji ne dopušča, saj tožnik v tožbi in tudi v pritožbi zoper izpodbijano sodbo navaja, da bo na mestu porušenega dela objekta izveden prizidek. Torej, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, gre za nadomestno gradnjo, kar pomeni dejansko novogradnjo. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni moč pritrditi tožnikovemu stališču, da gre za prizidavo oziroma nadzidavo objekta v skladu z navedenim odlokom, saj odlok dopušča te posege le v okviru funkcionalne dopolnitve.

Po mnenju pritožbenega sodišča je pravilno in zakonito pojasnilo sodišče prve stopnje, da o dopustnosti posega v prostor odloča pristojni organ upravne enote, ki mora, ne glede na morebitno pozitivno mnenje soglasodajalcev, ugotoviti skladnost predvidenega posega s prostorskimi izvedbenimi akti oziroma njegovo dopustnost, kot tudi, da na odločitev o dopustnosti posega v prostor oziroma skladnosti s prostorskimi izvedbenimi akti tudi ne vpliva soglasje Mestne občine k lokacijski dokumentaciji, češ, da je le - ta v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti, saj, kot že navedeno o dopustnosti posega v prostor odloča pristojni organ pri upravni enoti, ki je pristojen za izdajo dovoljenj za posege v prostor.

Pravilne so tudi ugotovitve sodišča prve stopnje, saj izhajajo iz podatkov in listin v upravnih spisih, o neurejenosti zadev v zvezi z zemljiščem parc. št. ..., kot tudi, da ni iz upravnih spisov razvidno, ali je pridobljeno soglasje lastnikov objekta na sosednji parc. št. za poseg v njihovo lastnino - zunanjo steno. Se pa pritožbeno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je, ne glede na navedene ugotovitve, v konkretni zadevi bistvenega pomena za odločitev dejstvo, da poseg, glede na določbe PUP, ni dopusten.

Po mnenju pritožbenega sodišča so neupoštevne tožnikove pritožbene navedbe, da je odločbo, s katero je bila zavrnjena njegova zahteva za izdajo lokacijskega dovoljenja, pripravila delavka organa prve stopnje, ki ni imela ustreznega strokovnega znanja in tako ne znanja za vodenje postopka v predmetni zadevi in da na drugi stopnji o predmetni zadevi ni odločala stroka, zaradi česar je posledično ves čas napačno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter napačno uporabljeno materialno pravo. Gre namreč za novo dejstvo, ki ga v razmerju do tožbe tožnik poprej ni navajal (glej določbi 1. odstavka 74. člena v zvezi z 1. odstavkom 107. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/2006- ZUS-1).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 2. odstavkom 107. člena ZUS-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.

V skladu z določbo 2. odstavka 107. člena in v zvezi s 1. odstavkom 14. člena ZUS-1 je pritožbeno sodišče odločilo v tem upravnem sporu v senatu treh sodnikov.