Jedro

Pritožnica z vztrajanjem, da je edina hči svojih staršev, ne more uspeti. Zapustnik je namreč poleg pritožnice, ki se je rodila v njegovi zakonski zvezi z E. E., imel še sina, pritožničinega polbrata, ki se je rodil pred njo. Ker je umrl pred zapustnikom, sta do dedovanja na podlagi vstopne pravice po 12. členu ZD upravičena njegova sinova in zapustnikova vnuka.

Predlog za uvedbo zapuščinskega postopka po pritožničini materi ne predstavlja nobene ovire za izvedbo in dokončanje zapuščinskega postopka po zapustniku. Pritožnica bi morala iz očetove zapuščine izločiti del, ki ustreza materinemu deležu na njunem skupnem premoženju. Pritožnica je bila zato s sklepom z dne 16. 8. 2017 napotena na pravdo, vendar ustrezne tožbe ni vložila. Zapuščinsko sodišče je torej smelo nadaljevati zapuščinski postopek in odločiti o dedovanju po zapustniku, ne da bi upoštevalo pritožničine trditve o neveljavnosti notarskega zapisa z dne 16. 8. 2010, s katerim je zapustnik razpolagal s spornim premoženjem, ki naj bi ga pridobil v zakonski zvezi z E. E.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da po sedaj znanih podatkih v zapuščino sodijo solastniška deleža zapustnika na nepremičninah v k. o. ... (do 1/2 na parcelah 909/17 in 908/18 ter do 1/52 na parceli 908/1) in denarna sredstva na zapustnikovem osebnem računu pri N., d. d.. Za zakonite dediče prvega dednega reda je razglasilo zapustnikovo izvenzakonsko partnerko B. B. in zapustnikovo hčer A. A., vsako z dednim deležem do 1/3 zapuščine, ter zapustnikova vnuka C. C. in D. D., vsakega z dednim deležem do 1/6 zapuščine.

2. Zoper navedeni sklep se je najprej pritožila sama dedinja A. A., nato pa v njenem imenu še njen pooblaščenec.

3. Dedinja poudarja, da je edini otrok iz zakonske zveze zapustnika z E. E., ki je umrla leta 1996. Zapuščinske obravnave po njej ni bilo. Dedinji pripada polovica premoženja po materi, druga polovica pa po očetu. Sodišče je to premoženje razdelilo med tuje osebe, ki niso pravi zakoniti dediči. Izpodbijani sklep je ničen, nezakonit in neustaven.

4. Pooblaščenec dedinje navaja, da je dedinja predlagala izvedbo zapuščinskega postopka po pokojni materi. V njeno zapuščino spada polovica skupnega premoženja, ki sta ga ustvarila v zakonski zvezi z zapustnikom. Notarski zapis z dne 16. 8. 2010 je neveljaven, ker je zapustnik razpolagal s skupnim premoženjem, ki sta ga v času trajanja zakonske zveze ustvarila starša dedinje. Sodišče bi moralo prekiniti zapuščinski postopek po zapustniku, dokler ne bi bil izveden zapuščinski postopek po pokojni E. E. Dedinja zato predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Pritožbeni preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo obseg zapustnikovega premoženja, ki predstavlja njegovo zapuščino, in krog zakonitih dedičev, ki so upravičeni dedovati po zapustniku. Pritožnica z vztrajanjem, da je edina hči svojih staršev, ne more uspeti. Zapustnik je namreč poleg pritožnice, ki se je rodila v njegovi zakonski zvezi z E. E., imel še sina F. F., pritožničinega polbrata, ki se je rodil pred njo. Ker je umrl pred zapustnikom, sta do dedovanja na podlagi vstopne pravice po 12. členu Zakona o dedovanju (ZD) upravičena njegova sinova in zapustnikova vnuka C. C. in D. D. Ne gre torej za tuje osebe, kot trdi pritožnica. Sicer pa se je sodišče o tem, kdo vse so zapustnikovi potomci, lahko zanesljivo prepričalo na podlagi predloženih izpiskov iz matičnih knjig. Poleg tega je bilo s pravnomočno sodbo istega sodišča III P 2565/2015 z dne 28. 3. 2017 ugotovljeno, da ima dedno pravico po zapustniku tudi njegova izvenzakonska partnerka B. B. Odločitev sodišča o tem, da je njen dedni delež enak pritožničinemu, temelji na 11. členu ZD, zato je brez podlage pritožbeni očitek o domnevni kršitvi pritožničinih ustavnih in zakonskih pravic v zapuščinskem postopku.

7. Predlog za uvedbo zapuščinskega postopka po pritožničini materi ne predstavlja nobene ovire za izvedbo in dokončanje zapuščinskega postopka po zapustniku. Kot je pritožnici in njenemu pooblaščencu1 pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, bi morala pritožnica iz očetove zapuščine izločiti del, ki ustreza materinemu deležu na njunem skupnem premoženju. Pritožnica je bila zato s sklepom z dne 16. 8. 2017 napotena na pravdo, vendar ustrezne tožbe ni vložila. Zapuščinsko sodišče je torej smelo nadaljevati zapuščinski postopek in odločiti o dedovanju po zapustniku, ne da bi upoštevalo pritožničine trditve o neveljavnosti notarskega zapisa z dne 16. 8. 2010, s katerim je zapustnik razpolagal s spornim premoženjem, ki naj bi ga pridobil v zakonski zvezi z E. E. Za odločanje v sporu med dediči o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, je namreč po 212. členu ZD pristojno pravdno in ne zapuščinsko sodišče. Enako velja za spore med dediči o uporabi podedovanega premoženja.

8. Pritožbeni razlogi, ki sta jih uveljavljala dedinja in njen pooblaščenec, torej niso utemeljeni. V postopku na prvi stopnji tudi ni bilo uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev. Sodišče druge stopnje je obe pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).

1 V dopisu z dne 9. 7. 2020.