Jedro

Ob ugotovitvi, da je pritožnik brez rednih mesečnih dohodkov, ker plače ne prejema, in nima prihrankov, prav tako nima drugega premoženja, je njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse utemeljen.

Izrek

Pritožbi prvotožeče stranke zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 2407/2013 z dne 13. 1. 2017 se ugodi in se sklep spremeni: "Predlogu prvotožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep, opr. št. P 2407/2013-I z dne 16. 5. 2016 in opr. št. P 2407/2013-I z dne 5. 7. 2016 se ugodi in se A. A. oprosti plačila sodne takse."

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep, opr. št. P 2407/2013-I z dne 16. 5. 2016 (I.) in za pritožbo zoper sklep, opr. št. P 2407/2013-I z dne 5. 7. 2016 (II.).

2. Odločitev sodišča izpodbija z laično pritožbo prvi tožnik. V obrazložitvi navaja, da je trditev sodišča, da je lastnik nepremičnin v k. o. X neresnična. To je bilo sodniku prve stopnje znano že v letu 2014. 1/16 nepremičnine k. o. Y, parc. št. 1 predstavlja 25 % stanovanja. Na deležu pritožnika je bila vpisana hipoteka v višini 32.000,00 EUR. Ker je hipoteka že zapadla, je moral pritožnik ta delež prepisati na hipotekarnega upnika v zameno, da ne bi sprožil izvršilnega postopka. Od meseca novembra 2016 nepremičnina ni več v lasti pritožnika.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku ponovno zavrnilo predloga tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 16. 5. 2016 in z dne 5. 7. 2016. 5. V skladu s prvim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1), ki je veljal v času nastanka taksne obveznosti sodišče oprosti plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njegovi družinski člani. Po četrtem odstavku istega člena pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, sodišče skrbno presodi vse okoliščine, zlasti pa upošteva premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da prvotožeča stranka rednih mesečnih dohodkov nima, prav tako tudi ne prihrankov na bančnih računih. Navaja pa, da iz potrdila GURS o lastništvu nepremičnin (C 8) sledi, da je solastnica polovice nepremičnine parc. št. 1 k. o. X, katere vrednost po podatkih prostorskega portala Republike Slovenije znaša 13.623,98 EUR in da na nepremičnini leži stavba št. 2316 v vrednosti 266.315,05 EUR, katere solastnica je v polovičnem deležu prvotožeča stranka. Ocenilo je, da vrednost nepremičnine ob upoštevanju polovičnega deleža za prvotožečo stranko znaša 139.969,50 EUR. Ugotovilo je še, da iz seznama nepremičnin sledi, da je prvotožeča stranka tudi solastnica petih delov stavbe št. 1958, parc. št. 1 k. o. Y, in sicer v 1/16. Na podlagi podatkov iz prostorskega portala Republike Slovenije, je ocenilo, da znaša vrednost, ki odpade na prvega tožnika 29.111,19 EUR in zaključilo, da skupna ugotovljena vrednost premoženja prvotožeče stranke znaša 169.080,69 EUR, kar se upošteva na podlagi določila 17. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10 s spremembami).

7. V pritožbenem postopku ni sporno, da prvi tožnik mesečnih prihodkov nima, prav tako tudi ne prihrankov na tekočem računu. Očitno so utemeljene tudi pritožbene navedbe, da ni več lastnik nepremičnin v X in za Y, saj iz odločbe podpredsednice istega sodišča pod opr. št. BPP 461/2017, ki je bila izdana 28. 2. 2017 sledi, da premoženje prvega tožnika znaša 6.775,00 EUR in ne presega višine mejnega zneska 14.042,88 EUR, kar bi po določilu prvega odstavek 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih izključevalo pravico prosilca do brezplačne pravne pomoči. 8. Zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče posledično napravilo napačen materialnopravni zaključek. Ob ugotovitvi, da je pritožnik brez rednih mesečnih dohodkov, ker plače ne prejema in nima prihrankov, bi bila pritožniku kršena ustavna pravica do sodnega varstva, ker plačila sodne takse v tem trenutku dejansko ne zmore.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je pritožnika oprostilo plačila sodne takse za pritožbi z dne 16. 5. 2016 in 5. 7. 2016 (3. točka 365. člena ZPP).