Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep IV Cp 944/2024

ECLI:SI:VSLJ:2024:IV.CP.944.2024 Civilni oddelek

začasna odredba za zavarovanje koristi otrok preživnina otrok ogroženost otrokovega preživljanja
Višje sodišče v Ljubljani
11. julij 2024

Povzetek

Sodišče je razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo predlog za začasno preživnino za dva mladoletna otroka, ker je menilo, da otroka nista materialno ogrožena. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je treba pojem ogroženosti razumeti širše in da lahko tudi življenje v relativnem pomanjkanju ogroža zdrav in skladen razvoj otrok. Sodišče je odločilo, da je potrebno ponovno oceniti preživninske zmožnosti očeta in materialne razmere družine, saj dolgotrajno pomanjkanje lahko vodi do ogroženosti otrok.
  • Ogroženost otrok zaradi materialne prikrajšanosti in pomanjkanja sredstev za preživljanje.Ali je življenje v relativnem pomanjkanju in odrekanju, ki ogroža duševni in telesni razvoj otrok, dovolj razlog za dodelitev preživnine?
  • Določitev preživnine in prispevek obeh staršev k preživljanju otrok.Kako naj sodišče oceni preživninske zmožnosti očeta, ki ne prispeva k preživljanju otrok?
  • Upoštevanje potreb otrok pri odločanju o preživnini.Ali je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo potrebe otrok in materialno ogroženost v skladu z Družinskim zakonikom?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tudi večletno življenje (da ne rečemo životarjenje) v relativnem pomanjkanju in odrekanju, na robu revščine, ko so otroci prikrajšani za marsikaj, kar je sicer na voljo njihovim vrstnikom, lahko pomeni ogroženost skladnega duševnega in telesnega razvoja otrok v smislu 157. in 161. člena DZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1.Udeleženca postopka sta starša dveh mladoletnih sinov - A. (13 let) in B. (10 let). Od novembra 2022 se vodi postopek zaradi zaupanja otrok v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in stikov. Januarja 2024 je predlagateljica vložila predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se očetu naložilo plačevanje začasne preživnine po 150 EUR mesečno za vsakega od otrok.

2.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog zavrnilo iz razloga, ker otroka nista materialno ogrožena.

3.Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki med drugim navaja, da je sodišče prve stopnje prenizko ocenilo potrebe otrok, predvsem prehrane in obleke ter higiene. Sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo, da morata k preživljanju prispevati oba starša. Otroka živita pri materi, ki v bistveno večjem obsegu skrbi tudi za ostale - nematerialne potrebe otrok, oče pa za otroka že več let ne prispeva nič. Postopek je obremenjen z zastoji in pričakovati je, da bo trajal še nekaj časa.

4.Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Sodišče prve stopnje je zaključek, da otroka zaradi očetovega neplačevanja preživnine nista ogrožena v smislu 161. člena Družinskega zakonika - DZ, oprlo najprej na oceno nujnih potreb za preživljanje obeh otrok, kar je obrazložilo v 8. točki izpodbijanega sklepa. Zato ne drži, da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje se je nadalje oprlo na okoliščino, da predlagateljica nekaterih od zatrjevanih stroškov listinsko ni izkazala, poleg tega pa je tudi upoštevalo oceno ogroženosti CSD ... z dne 5. 2. 2024, iz katere izhaja, da je mati zaposlena, da uveljavlja otroški dodatek in da je CSD v večletni obravnavi družine ugotovil, da mati že nekaj let samostojno skrbi za otroka ter da otroka pri njej nista materialno ogrožena (10. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

7.Takšni zaključki so na prvi pogled korektni in imajo tudi oporo v odločbah sodne prakse. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pojem ogroženosti otroka v smislu 157.1 in 161. člena DZ pravni standard, ki ga je treba zapolniti z okoliščinami vsakega posameznega primera, zadev pa ne gre obravnavati šablonsko, saj je sodišče v vseh postopkih, kjer se odloča o pravicah in koristih mladoletnih otrok, dolžno varovati otrokove koristi (primerjaj 7. člen DZ).

8.V obravnavani zadevi niso sporna naslednja dejstva: mati (predlagateljica) sama skrbi za dva otroka, medtem ko mož oziroma oče otrok (nasprotni udeleženec) k njunemu preživljanju ne prispeva ničesar ne v denarju ne kako drugače in tudi nima stikov z otrokoma. Mati zasluži 1.200 do 1.300 EUR mesečno, kar znese okoli 400 EUR mesečno na osebo. Pritožbeno sodišče ne dvomi v ugotovitev sodišča prve stopnje, temelječo na oceni CSD, da mati že več let samostojno skrbi za oba otroka in (s svojo plačo 1.200 do 1.300 EUR) poskrbi, da otroka nista materialno ogrožena.

9.Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je treba v sedanjih družbenih razmerah pojem materialne ogroženosti, ki lahko ogrozi zdrav in skladen razvoj otroka, pojmovati širše od "klasičnega" pojma materialne ogroženosti, kakršen je poznan iz socialnorealistične literature 19. in 20. stoletja in se v ljudskem jeziku poimenuje "lačni, goli in bosi." Ob splošno znanih cenah življenjskih potrebščin, dobrin in storitev ni dvoma, da se mora tričlanska družina odreči marsičemu, če želi preživeti s 1.200 do 1.300 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da lahko tudi takšno večletno življenje (da ne rečemo životarjenje) v relativnem pomanjkanju in odrekanju, na robu revščine, ko so otroci prikrajšani za marsikaj, kar je sicer na voljo njihovim vrstnikom, pomeni ogroženost skladnega duševnega in telesnega razvoja otrok v smislu 157. in 161. člena DZ. Tudi pravna teorija opozarja, da dolgoletno znižanje kakovosti življenja pomeni ogroženost otroka.

10.Iz ocene CSD izhaja, da stanje, ko mati samostojno skrbi za oba otroka, oče pa pri tem ne prispeva in ne pomaga v ničemer, traja že več let. Sodni postopek traja že več kot leto in pol. Iz spisa se nakazuje, da ima oče resno duševno bolezen, zaradi česar je sodišče prve stopnje aprila letos imenovalo izvedenca psihiatrične stroke. Zato je verjetno, da se postopek še ne bo kmalu zaključil, kar pomeni, da lahko relativna materialna ogroženost oziroma prikrajšanje otrok traja še več let, kar pa je nesprejemljivo in že pomeni ogrožanje v smislu 157. in 161. člena DZ.

11.Ker sodišče prve stopnje pri odločanju ni upoštevalo tega vidika ogroženosti (sodišče druge stopnje s tem vidikom delno tudi spreminja oziroma nadgrajuje obstoječo sodno prakso), je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

12.V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo oceniti poleg dohodkov matere tudi dohodke, premoženjske razmere in preživninske zmožnosti očeta, nato pa ponovno presoditi, ali in v kolikšni meri otroka ogroža dejstvo, da že dalj časa živita (in bosta morda še dalj časa živela) v relativnem pomanjkanju in prikrajšanosti.

13.V zvezi s pritožbenimi navedbami sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da preživninski kalkulator, na katerega se sklicuje pritožnica, ni zavezujoč pravni vir, spletna aplikacija pa tudi ne vsebuje pojasnil o tem, na podlagi česa in kako so bili pridobljeni vhodni podatki, s katerimi aplikacija operira. Se pa pritožbeno sodišče strinja, da je upoštevaje splošno znane cene hrane, mesečni znesek 50 EUR prenizek za fanta, ki je v obdobju hitre rasti in razvoja. Glede stroškov prehrane v šoli je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, da jih predlagateljica ni izkazala, vendar bi jo lahko v okviru materialnega procesnega vodstva pozvalo, da predloži ustrezna dokazila (to lahko stori predlagateljica tudi sedaj na podlagi opozorila pritožbenega sodišča v tem sklepu), saj je sodišče v postopkih, kjer so udeleženi mladoletni otroci, dolžno ukreniti vse potrebno za zaščito pravic in koristi otrok tudi po uradni dolžnosti.

1Ki v drugem in tretjem odstavku določa: Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju.Škoda iz prejšnjega odstavka obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju.

2N. Pogorelčnik Vogrinc, komentar 161. člena DZ v: B. Novak (ur.) et. al., Komentar družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana 2019, str. 512.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia