Jedro

Okoliščine, da je druga toženka zaposlena na Okrajnem sodišču v Mariboru, po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati kot pojem „drugega tehtnega razloga“ 67. člena ZPP. Z ustrezno organizacijo dela in pravilno razporeditvijo sodnega osebja v zvezi z obravnavano zadevo je mogoče na Okrajnem sodišču v Mariboru, ki je med večjimi sodišči, zagotoviti, da videz nepristranskosti sojenja ne bo okrnjen.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Mariboru je v teku pravdni postopek zaradi motenja posesti. Tožeča stranka je z vlogo z dne 31. 7. 2012 in 13. 8. 2012 predlagala prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ker je toženka A. A. zaposlena na Okrajnem sodišču v Mariboru. Čeprav ji pravice iz delovnega razmerja trenutno mirujejo, to ne more spremeniti okoliščine, da ima dostop do spisov in sodnikov, med zaposlitvijo pa je navezala tudi osebne stike s sodnim osebjem. Bojazen, da sodišče ne bo korektno vodilo postopka, je še toliko bolj utemeljena v povezavi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru III P 945/2011 z dne 30. 5. 2012, s katerim je sodišče kljub pravilno predlaganemu sredstvu izvršbe zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča o konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Okoliščine, da je druga toženka zaposlena na Okrajnem sodišču v Mariboru, po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati kot pojem „drugega tehtnega razloga“ 67. člena ZPP. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, namreč v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo stvarno in krajevno pristojno sodišče. Z ustrezno organizacijo dela in pravilno razporeditvijo sodnega osebja v zvezi z obravnavano zadevo je mogoče na Okrajnem sodišču v Mariboru, ki je med večjimi sodišči, zagotoviti, da videz nepristranskosti sojenja ne bo okrnjen. Sklep Vrhovnega sodišča o neutemeljenosti predloga za delegacijo je v danih okoliščinah, ki bi že same po sebi zadoščale za sprejeto odločitev, še toliko bolj utemeljen, ker toženki pravice iz delovnega razmerja potrditvah same tožeče stranke trenutno mirujejo.

5. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.