Jedro

Toženka je na prvi stopnji propadla s tožbenim zahtevkom na ugotovitev, da je kupoprodajna pogodba, ki je podlaga sporni vknjižbi, razdrta in ne učinkuje. Po mnenju pritožbenega sodišča je zato zaključek, da je kljub temu izkazala verjetnost terjatve na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, opravljene na podlagi te pogodbe, napačen in nesprejemljiv. Poleg tega bi tak predlog morala podati v pravdi, ki je v zvezi z njenim zahtevkom tekla pred okrožnim sodiščem.

Izrek

Pritožbi se ugodi, pobijani sklep se s p r e m e n i tako, da se ugovoru dolžnika ugodi, sklep o začasni odredbi r a z v e l j a v i in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

Upnica mora povrniti dolžniku 22.094,00 SIT stroškov postopka, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10.05.2005, v 15-ih dneh.

Obrazložitev

S pobijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zavrnilo, dolžniku pa je naložilo, da mora v roku 8-ih dni povrniti upniku 42.500,00 SIT stroškov postopka.

Proti temu sklepu se pravočasno, po svojem pooblaščencu, pritožuje dolžnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga razveljavitev sklepa. Najprej opozarja na zmotno uporabo materialnega prava. Upnica je vložila zahtevek za razveljavitev pravnega posla na Okrožno sodišče v K., s sodbo P 272/99, zoper katero se je pritožila in še ni pravnomočna, je pravdo v celoti izgubila. Tako je potrebno ugotoviti, da je za vložitev začasne odredbe pristojno sodišče in spis, kjer se že vodi spor na razveljavitev pravnega posla v skladu z 243.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK). V danem primeru je podana litispendenca. Zmotno je uporabljeno tudi določilo 166.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ko sodišče meni, da je v primeru za rešitev zadeve o nepremičnini pristojno okrajno sodišče, ker je nepremičnina na njeni lokaciji. V tem primeru je za spor v zvezi z nepremičninami pristojno okrožno sodišče, pred njim že poteka spor glede te nepremičnine, zato je podana absolutna pristojnost Okrožnega sodišča v K.. V postopku je zmotno in nepopolno ugotovljen dejanski stan. Pobijani sklep sam priznava, da terjatev upnice ni izkazana. Pri tem se pritožnik sklicuje na tretji odstavek na četrti strani pobijanega sklepa. Sprašuje se tudi, od kod sodišču trditev, da dolžnik v navedeni nepremičnini ne živi in jo ne uporablja, saj jo upnica v predlogu za začasno odredbo niti ne navaja in niti ne dolžnik sam. Podana je tudi kršitev pravil postopka glede točke 1, 8, 12 in 14 2.odst. 339.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Po ugovoru dolžniku je upnica vložila še odgovor in dopolnitev le-tega in na podlagi teh je sodišče izdalo pobijani sklep. Vlogi nista bili vročeni dolžniku, o njih se ni mogel izjasniti in je s tem kršena njegova pravica do udeležbe v postopku. Vročene sta mu bili šele skupaj s pobijanim sklepom. V zadevi očitno ni sodila le okrajna sodnica, temveč tudi višja strokovna sodelavka, ki je bila pod pobijani sklep podpisana. Stranka ima v sodnem postopku pravico, da ji razsoja zakoniti sodnik že na podlagi 2.odst. 23.čl. Ustave RS. Ustavna pravica dolžnika je bila kršena, saj je poleg sodnice podpisana tudi višja strokovna sodelavka. Le-to kaže na sum, kdo je o zadevi odločal. S tem je podana kršitev po 1.tč. 2.odst. 339.čl. ZPP. Glede predmetnega spora že teče pravda pred Okrožnim sodiščem v K. in gre tako za kršitev po 12.tč. 2.odst. 339.čl. ZPP. V sklepu so navedbe, ki jih v spisu ni. Na njih pa se odločitev opira glede ugotovitve, da dolžnik v nepremičnini ne biva in jo ne uporablja ter da s tem ne bo utrpel nobene škode, če se začasna odredba izda. S tem je podana kršitev po 14.tč. 2.odst. 339.čl. ZPP. Dolžnik predlaga, da se Okrajno sodišče v S. izloči iz postopka in se zadeva dodeli drugemu sodišču po delegaciji. V zvezi s tem pritožba opisuje potek zemljiškoknjižnega postopka v zvezi z vpisom lastninske pravice na podlagi sporne pogodbe.

Upnica je odgovorila na pritožbo dolžnika. Ker je pritožba zoper sklep enostransko pravno sredstvo in odgovor nanjo ni predviden, pritožbeno sodišče njenih navedb v tej vlogi ni upoštevalo in tudi do stroškov za njeno sestavo upnica ni upravičena.

Pritožba je utemeljena.

Nobena od uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni podana. Nepravočasna vročitev odgovora na ugovor in dopolnitve odgovora na ugovor dolžniku ne pomeni zatrjevane kršitve, odgovor na te vloge v zakonu sploh ni predviden. Povsem neutemeljena je tudi pritožbena graja o kršitvi ustavne pravice dolžnika in v zvezi s tem poseben odgovor niti ni potreben, saj sam dolžnik priznava, da je pod sklepom podpisana tudi sodnica (in to tako na sklepu o začasni odredbi kot tudi na pobijanem sklepu). Zato tudi kršitve iz 1.tč. 2.odst. 339.čl. ZPP ni. Podana ni niti kršitev iz 12.tč. 2.odst. 339.čl. ZPP, saj v pravdnem postopku, ki ga omenja pritožba, predlog za izdajo začasne odredbe sploh ni bil podan. Tudi očitane protispisnosti pritožbeno sodišče ni zasledilo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo sporno dejstvo glede dolžnikovega bivanja na podlagi zapisnikov z glavne obravnave (iz podatkov o prebivališču dolžnika, iz dolžnikove izpovedi, ...), ki jih je skupaj s predlogom za izdajo začasne odredbe priložila upnica in se nahajajo v prilogah spisa. Napadene ugotovitve, ki, kot bo razvidno iz nadaljevanja, za odločitev niti ni pomembna, pritožba ni izpodbila.

Pritožbeno sodišče pa se strinja s pritožbo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je toženka na prvi stopnji propadla s tožbenim zahtevkom na ugotovitev, da je kupoprodajna pogodba, ki je podlaga sporni vknjižbi, razdrta in ne učinkuje. Po mnenju pritožbenega sodišča je zato zaključek, da je kljub temu izkazala verjetnost s terjatve na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, opravljene na podlagi te pogodbe, napačen in nesprejemljiv. Upnica v tej fazi postopka ni izkazala verjetnosti svoje terjatve, ker je v pravdi propadla. Poleg tega bi tak predlog tudi po mnenju pritožbenega sodišča morala podati v pravdi, ki je v zvezi z njenim zahtevkom tekla pred Okrožnim sodiščem v K. (2.odst. 266.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Ni pa v zvezi s tem podana kršitev iz 12.tč. 2.odst. 339.čl. ZPP, kot je bilo že pojasnjeno zgoraj. In ker upnica ni izkazala verjetnega obstoja terjatve, bi moralo sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika, ki je opozarjal na neobstoj te predpostavke, ugoditi, začasno odredbo razveljaviti in predlog zavrniti. Ker tega ni storilo, je na utemeljeno pritožbo dolžnika pritožbeno sodišče pobijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo, sklep o začasni odredbi razveljavilo in predlog zavrnilo (3.tč. 365.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ).

Na podlagi 2.odst. 165.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ je pritožbeno sodišče odločilo o vseh stroških postopka. Upnica, ki v tem postopku ni uspela, mora povrniti dolžniku stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročila in ki znašajo 22.094,00 SIT (stroški ugovornega postopka: sestava ugovora 50 odvetniških točk, po vrednosti točke 110,00 SIT kar znaša 5.500,00 SIT, materialni stroški 2% kar znaša 110,00 SIT, 20% DDV 1.122,00 SIT in sodna taksa za ugovor 1.900,00 SIT; stroški pritožbenega postopka: sestava pritožbe 100 odvetniških točk, materialni stroški 220,00 SIT, DDV 20% 2.244,00 SIT), skupaj z zamudnimi obrestmi od izdaje tega sklepa dalje. Stroški postopka so odmerjeni po veljavni taksni in odvetniški tarifi, na podlagi predloženega stroškovnika dolžnika in v skladu s 1.odst. 155.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ. Sodne takse za pritožbo dolžnik ni plačal, zato mu tega stroška pritožbeno sodišče ni priznalo.