Jedro

Dohodek, ki ga tožnik prejema iz Avstrije zaradi delovne nezmožnosti, se obdavči v državi rezidentstva prejemnika dohodka. Način obdavčitve pa določa ZDoh-2.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bila tožniku na podlagi njegove napovedi odmerjena akontacija dohodnine za leto 2012 v višini 2.475,24 EUR. V osnovo za odmero akontacije se mu je upoštevala pokojnina ter invalidnina, ki jo prejema iz Avstrije ter pokojnina, ki jo prejema s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. V obrazložitvi je prvostopni organ tudi pojasnil, da se v skladu z 18. členom Mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja, sklenjene med Slovenijo in Avstrijo, napovedana pokojnina in invalidnina, ki jo prejema iz Avstrije, obdavči samo v Sloveniji. Navedeno odločitev je potrdilo tudi Ministrstvo za finance s svojo odločbo, št. DT-499-01-170/2012-2 z dne 22. 8. 2012. V obrazložitvi odgovarja na pritožbene ugovore, da je bila tožniku neutemeljeno obdavčena invalidnina, ki jo prejema iz Avstrije. V 5. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2) je določeno, da je rezident zavezanec za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije. Za obdavčitev v konkretni zadevi pa je potrebno upoštevati tudi določilo Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (Konvencija). Ta invalidnine ne opredeljuje, v 22. členu pa določa, da se deli dohodka rezidenta države pogodbenice, iz česarkoli izvirajo in niso obdavčeni v predhodnih členih te konvencije, obdavčijo samo v tisti državi pogodbenici. Ker je tožnik nesporno rezident Slovenije, je torej zavezanec za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki jih prejema v Sloveniji in v tujini. Tudi glede na določila Konvencije se sporna invalidnina obdavčuje v Sloveniji, torej skladno s slovensko zakonodajo. Zato za obdavčenje v konkretni zadevi ni relevantno, ali je invalidnina obdavčljiva v Avstriji. Po 23. členu ZDoh-2 se ne plača dohodnine od invalidnine, invalidskega dodatka in dodatka za posebno invalidnost po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V zadevi pa tožnik ne prejema invalidnine po ZPIZ-1, ampak na podlagi avstrijske zakonodaje, zato niso izpolnjeni pogoji iz 23. člena ZDoh-2, s čimer bi bila invalidnina neobdavčena. Prav tako je v 8. točki drugega odstavka 37. člena ZDoh-2 določeno, da se pokojnine, nadomestila in drugi dohodki iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja štejejo kot dohodek iz delovnega razmerja (na podlagi pretekle zaposlitve po prvem odstavku 35. člena ZDoh-2).

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in z vloženo tožbo izpodbija odločitev davčnega organa iz razloga napačne uporabe materialnega prava. Zatrjuje, da so neutemeljeni zaključki in stališča davčnega organa, da ni zakonske podlage za oprostitev plačila davka od invalidnine, ker ni bila pridobljena po naših, ampak po avstrijskih predpisih. Vztraja, da se za invalidnino dohodnine ne plačuje in predlaga, da sodišče tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo odpravi in vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka, skladno z obrazložitvijo obeh upravnih odločb, predlaga sodišču, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu upravnih spisov in izpodbijane odločbe je po presoji sodišča izpodbijana odločitev pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijane odločbe odločitev pojasnil prvostopni organ in z razlogi, s katerimi je zavrnil pritožbene ugovore drugostopni organ ter se nanje, v kolikor so tožbeni ugovori enaki ugovorom, ki jih je tožnik uveljavljal v pritožbi, tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

V obravnavnem primeru med strankama ni sporno, da je tožnik rezident Republike Slovenije in da iz Avstrije poleg pokojnine prejema tudi rento oziroma invalidnino zaradi nezmožnosti za pridobitno delo. V primeru kot je obravnavani, ko so tovrstni dohodki prejeti iz tujine, imajo zavezanci možnost uveljavljati ugodnosti po sklenjenih mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. V navedenih pogodbah je namreč predpisano, da določeni dohodki v državi rezidentstva prejemnika dohodka niso obdavčeni. Tudi v Konvenciji med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (Konvencija), ki je merodajna za obravnavani primer, so urejena vprašanja obdavčevanja dohodkov, ki jih rezident Republike Slovenije prejema iz Republike Avstrije. Po citirani Konvenciji se deli dohodka rezidenta države pogodbenice, iz česarkoli izvirajo, in niso obravnavani po predhodnih členih, obravnavajo po določbi 22. člena te Konvencije kot drug dohodek. Po določbi prvega odstavka 22. člena Konvencije se ti dohodki obdavčijo samo v državi rezidentstva.

Navedeno pomeni, da se dohodek, ki ga tožnik prejema iz Avstrije (prejemek zaradi delovne nezmožnosti) obdavči v državi rezidentstva prejemnika dohodka, to pa je v Sloveniji. Način obdavčitve tovrstnega dohodka v Sloveniji pa ni predmet Konvencije, temveč je urejen s slovensko zakonodajo in sicer z ZDoh-2. V skladu z 8. točki drugega odstavka 37. člena ZDoh-2 pa se zadevni prejemki obravnavajo kot pokojnina in so tako tudi obdavčeni.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji odločbe pravilno ugotovljeno, izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa sodišče ni našlo. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.